Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: SPOROČILO KOMISIJE: Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU, 2019

OZADJE SPREJETJA POMEMBNIH PANOŽNIH SMERNIC V EU

Zakaj te smernice?

Evropska komisija ter visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta marca 2019 sprejeli Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu „EU – Kitajska – strateška vizija“ (1) (sporočilo), v katerem pozivata, naj se uporabi „proaktiven pristop h krepitvi gospodarske konkurenčnosti in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev“.

EU bi si morala pri svojih gospodarskih odnosih še naprej prizadevati za bolj uravnotežene in vzajemne pogoje. V tem pogledu so pomemben element javna naročila, ki znašajo približno 14 % bruto domačega proizvoda.

Vzpostavitev enotnega trga javnih naročil je eden ključnih dosežkov notranjega trga. Objava razpisov na ravni EU zagotavlja preglednost in ustvarja priložnosti za podjetja iz vse EU. Cilj boljšega izvajanja pravil v primeru tujih ponudnikov je zagotovitev najvišjih standardov kakovosti v vseh fazah postopka, najugodnejših ponudb, trajnostnosti projektov in enakih konkurenčnih pogojev za podjetja iz EU in podjetja zunaj EU, ki sodelujejo na razpisnih postopkih.

Komisija se je zato obvezala, da bo „objavila smernice o pravnem okviru za udeležbo tujih ponudnikov in blaga na trgu javnih naročil EU, pri čemer bo upoštevala pravila EU in mednarodna pravila o javnih naročilih, vključno s pravili o neobičajno nizkih ponudbah, varnostne, okoljske in delovne standarde“ (ukrep 7).

Evropski svet je podprl pristop Komisije in poziva Unijo k ukrepanju, ker mora „zaščititi svoje interese ob upoštevanju nepoštenih praks tretjih držav, pri tem pa v celoti uporabiti instrumente trgovinske zaščite in naša pravila o javnem naročanju ter zagotoviti dejansko vzajemnost pri javnih naročilih s tretjimi državami“. Poudaril je tudi, da bi bilo treba „zaradi varstva potrošnikov ter spodbujanja gospodarske rasti in konkurenčnosti […] v skladu z dolgoročnimi strateškimi interesi Unije zagotoviti pošteno konkurenco na enotnem trgu in na svetovni ravni“ (2).

Poleg tega se je Komisija zavezala, da bo skupaj z državami članicami pred koncem leta 2019 pregledala izvajanje trenutnega okvira, da se ugotovijo pomanjkljivosti. Vse pri tem ugotovljene vrzeli bodo temeljito ocenjene, zlasti z vidika morebitnih vrzeli, ki ovirajo enake konkurenčne pogoje za podjetja iz EU in zunaj EU, ki sodelujejo na razpisnih postopkih.

Ponudnikov, blaga ali storitev tretjih držav ne zavezujejo zmeraj enaki ali enakovredni okoljski, socialni ali delovni standardi, kot se uporabljajo za gospodarske subjekte EU. Podobno za ponudnike tretjih držav ne veljajo nujno stroga pravila o državni pomoči, kakršna se uporabljajo v EU. Zato so lahko ponudniki, blago ali storitve EU v slabšem položaju. Treba je uporabljati pravila EU o javnem naročanju, s katerimi se zagotovi, da se za ponudnike iz EU in tretjih držav uporabljajo enaki ali enakovredni standardi in zahteve.

Za obravnavo izkrivljanj na evropskih trgih javnih naročil, ki so nastala zaradi subvencij tretjih držav ali drugih oblik državno podprtega financiranja, bo verjetno potrebna večsmerna intervencija. V tem smislu je ključna uporaba določb v zvezi z neobičajno nizkimi ponudbami, vendar to morda ne bo zadostovalo in bo potrebna nadaljnja analiza.

Sporočilo tudi opominja na zavezo Komisije, da zagotovi vzajemnost pri dostopu do tujih trgov javnih naročil. V preteklih letih je EU svoje trge javnih naročil zelo odprla tretjim državam, podjetja EU pa na nekaterih tujih trgih pogosto naletijo na težave pri dostopu do priložnosti v zvezi z javnimi naročili. Komisija je leta 2016 izdala spremenjen predlog instrumenta mednarodnih javnih naročil (IPI) (3), ki bo, če bo sprejet, našim podjetjem odprl vrata in jim omogočil, da na enakopravni podlagi konkurirajo podjetjem zunaj EU.

Komisija je z zavezo k ukrepom v sporočilu potrdila, kakšno pomembnost pripisuje spodbujanju poštene konkurence in enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu na področju javnih naročil.

V skladu s cilji sporočila „Strateška vizija EU – Kitajska“ je namen teh smernic z izboljšanjem razumevanja nekaterih praktičnih vidikov postopkov javnega naročanja, določenih v ustrezni zakonodaji EU, zagotoviti pomoč javnim kupcem, kadar na razpisih sodelujejo tretje države. Hkrati je namen spodbujati načelo, da se v postopkih javnega naročanja poleg cene upoštevajo tudi visoki evropski standardi, zlasti na področjih dela, okolja in varnosti. S tem so torej v pomoč pri zagotavljanju, da veljajo enaki konkurenčni pogoji kot za ponudnike, blago in storitve iz EU. Te smernice temeljijo na sporočilu „Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo“ (4), s katerim je bilo vzpostavljeno široko partnerstvo z državami članicami za krepitev učinkovitosti javnih naročil. Poznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja obstoječi pravni okvir, bo okrepilo enotni trg in prispevalo k enakim konkurenčnim pogojem na trgu javnih naročil EU.

Pravni okvir

Okvir javnega naročanja je določen v številnih instrumentih. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) (5) za javna naročila v EU veljajo osnovna načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije. Direktive o javnem naročanju določajo minimalna harmonizirana pravila o javnem naročanju, Ta urejajo, kako organi in nekateri izvajalci javnih služb kupujejo blago, gradnje in storitve. Prenesena so v nacionalno zakonodajo in veljajo za razpise, katerih denarna vrednost presega določeni znesek. Postopkovna pravila veljajo za vsako posamezno javno naročilo ne glede na izvor ponudnika.

V mednarodnem okviru pogodbe, ki jih je sklenila EU, opredeljujejo, kdo ima zagotovljen dostop do trga javnih naročil EU. Glavna pomembna pogodba je Sporazum o vladnih naročilih (GPA) (6), s katerim se trg javnih naročil EU odpira drugim pogodbenicam sporazuma. Poleg tega več sporazumov EU o prosti trgovini (SPT) vsebuje poglavja o javnem naročanju. Te smernice ne nadomeščajo ustrezne zakonodaje o javnem naročanju in se ne smejo razumeti kot priročnik z navodili, „kako izpolnjevati zahteve, določene v zakonodaji“. Le Sodišče Evropske unije je pristojno za pravno zavezujočo razlago zakonodaje EU (7). Smernice ne posegajo v mednarodne obveznosti EU, kar zadeva njene trgovinske partnerice.


POLNO BESEDILO SMERNIC, KI SE NAJ BI UPORABLJAJE TUDI V JN V SLOVENIJI TER >>>
VSE JEZIKOVNE RAZLIČICE SMERNIC>>

Kazalo
Zakaj te smernice?
Pravni okvir
1. Dostop ponudnikov in blaga iz tretje države do trga javnih naročil EU
1.1. Sporazumi o mednarodnem javnem naročanju in instrument za mednarodno javno naročanje
1.2. Posebna pravila in sporazumi za posamezne sektorje in projekte
1.2.1. Javna naročila, organizirana v okviru medvladnih sporazumov
1.2.2. Ukrepi v sektorju javnih služb
1.2.3. Naročila na področju obrambe in varnosti
1.3. V praksi
2. Neobičajno nizke ponudbe
2.1. Prepoznavanje neobičajno nizkih ponudb
2.2. Preiskovanje neobičajno nizkih ponudb
2.3. Zavrnitev neobičajno nizkih ponudb
2.4. V praksi
3. Standardi kakovosti – strateški pristop k javnemu naročanju
3.1. Načrtovanje naložb
3.2. Opredelitev meril kakovosti v postopku javnega naročanja
3.3. Spremljanje izvajanja naročila
3.4. V praksi
4. Praktična pomoč Evropske komisije
5. Povzetek

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.