GZS podpira opredelitev ključnih infrastrukturnih projektov

Vlada RS dne 18.6.2020 potrjuje seznam infrastrukturnih projektov za naslednje obdobje. GZS je v zadnjih letih vseskozi opozarjala na zastoje pri izvajanju velikih investicijskih projektov nacionalnega pomena ter zastarelost infrastrukture na številnih področjih. Zato podpira prizadevanja vlade za povečanje investicij v tej smeri. To bo prispevalo k oživljanju gospodarstva in ohranitvi številnih delovnih mest.

O čim hitrejšem zagonu investicij v državi in učinkoviti dopolnitvi gradbene zakonodaje je včeraj, 17.06.2020, razpravljal tudi Strateški svet GZS za investicije in gradbeništvo (SSIG), ki sta se ga udeležila minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor RS Robert Rožac. Člani sveta, vodilni predstavniki naročnikov, projektantov, inženiringov, gradbenih izvajalcev, inštitutov in univerz, so se strinjali, da je zaznati pozitiven premik pri sprejeti zakonodaji iz paketa #PKP3. Predvsem so pohvalili ukrepe, usmerjene v zmanjšanje administrativnih ovir pri izvajanju investicij v državi. Takšne ovire so namreč v zadnjih letih zavrle nujno potrebno in učinkovito izvajanje investicij, posledično pa smo s tem pridelali velik zaostanek. Infrastruktura na praktično vseh področjih, razen na avtocestah, je zastarela in potrebna obnove. Člani SSIG so izpostavili opazno spremembo pri delovanju obeh ministrstev MzI in MOP, ki sodelujeta in medsebojno rešujeta problematiko, kar prej ni bil slučaj.

Minister Vrtovec je na seji izpostavil namero po vlaganju veliko energije in naporov v energetske (npr. izgradnji HE Mokrice in podpisu nove koncesijske pogodbe za srednjo Savo) in transportne projekte (2. tir, 3. os, obvoznice in modernizacije cest in železnic). Ne razume, kako je lahko na njegovem ministrstvu za 700 mio EUR projektov, ki že leta zaradi nepridobljenih dovoljenj in soglasij stojijo.

Strinja se, da ima Slovenija izjemne potrebe na obnovah obstoječe in izgradnji nove infrastrukture (npr. NEK2, novi UKC, železniške proge: dvotirna proga na Gorenjskem, regionalne proge, NUK, odlagališče odpadkov ARAO…), za kar pa bo v proračunu vedno premalo sredstev. Zato je na pobudo GZS tudi predlagal oblikovanje infrastrukturnega sklada, kjer bi za ustrezen donos lahko pritegnili tako domače kot tuje vlagatelje in varčevalce. Prav tako ga veseli, da so z mrtve točke spravili projekt Emonika, železniško vozlišče Ljubljana, ki je ocenjeno na 350 mio EUR. Gradbeni projekti imajo po podatkih Evropskih inštitucij velike multiplikativne učinke (okoli 2,4), zato se bo še naprej zavzemal, da se pri vseh javnih naročilih skladno z dopolnjeno zakonodajo dosledno upoštevajo Smernice EU glede izločanja ponudnikov na javnih razpisih, ki prihajajo iz držav, ki niso podpisnice GPA. MzI je tudi pozval MOP, da se kadrovsko organizira tako, da bodo vsa dovoljenja izdana v zakonskih rokih.

G. Rožac je izpostavil, da so pričeli z dopolnjevanjem gradbene zakonodaje, ki je ena od najvišjih prioritet ministrstva. Prve dopolnitve načrtujejo še v letošnjem letu. Enako je s kadrovsko sestavo, ki jo optimirajo in popolnjujejo tako, da bo v stanju zadostiti prihodnjim izzivom.

Člani strateškega sveta so pozdravili kadrovsko optimizacijo in nujnost dopolnitve gradbene zakonodaje, saj so bile zadnje spremembe naravnane le na male, individualne objekte. Zaradi velikih neusklajenosti trenutne zakonodaje pa so se strinjali, da bo potrebno več krogov popravkov.

Foto: Tadej Kreft za GZS