Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


GZS Novinarska konferenca – odziv na neresnične izjave 2TDK, ponedeljek 7. 9. 2020, dvorana A GZS

Izjavo pripravil: Mag. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS

Na GZS ZGIGM smo dolžni reagirati na izjave, ki ustvarjajo neresnično sliko o slovenskem gradbeništvu in njegovih sposobnostih za izvajanje slovenskih infrastrukturnih projektov

Kot je že omenila generalna direktorica so slovenska podjetja izgradila in obnovila več kot 95 % celotne slovenske prometne  infrastrukture. Podoben ali še večji delež ima domače gradbeništvo tudi v večini razvitih in bogatejših članic EU. In tako bo o ostalo tudi v prihodnje, saj se dobro zavedajo, da gre za pomembno gospodarsko dejavnost, z mnogimi multiplikativnimi učinki, ki predstavlja temelj njihove gospodarske uspešnosti in blaginje njihovih državljanov. Dobro se tudi zavedajo, da vse to lahko temelji le na močnem domačem gospodarstvu in kvalitetnih delovnih mestih, ki jih pri njih zagotavlja tudi gradbeništvo. Zato svoje trge gradbeništva in tam zaposlene uspešno varujejo pred tujo in domačo nelojalno konkurenco.

Žal pa v Sloveniji prihaja do poizkusov, da se ta temelj zamaje. In ključ za to leži pri javnih in državnih naročnikih, kjer v zadnjem času opažamo ravnanja, ki so v nasprotju z interesi slovenskega gospodarstva, delovnih mest in BDP. Pri tem žal izkoriščajo tudi v naših medijih izoblikovane t.i. »trajne resnice« o slovenskem gradbeništvu, ki so  se pojavile ob propadu velikih gradbenih podjetij v krizi desetletje nazaj in jih danes kar avtomatično pripisujejo vsem slovenskim gradbenim podjetjem, ki se potegujejo za pomembne državne gradbene posle. Pri tem o tujih ponudnikih ni zaslediti žal besedi.

Priviligiran vstop izvajalcem iz tretjih držav na Slovenski trg usmerja Slovenijo na pot manj razvitih držav JV od nas, in za razliko od njih tudi za precej večji delež našega lastnega davkoplačevalskega denarja. Most na Pelješac na Hrvaškem gradijo z bistveno večjim deležem nepovratnih EU sredstev, medtem ko v ostalih JV državah Kitajska podjetja gradijo tudi s svojim lastnim denarjem kot investitorji. Ti izvajalci v Slovenijo prinašajo le najnižje socialne standarde za zaposlene in s tem uničujejo naša delovna mesta in odvračajo mlade od gradbenih poklicev.  

Vztrajno in neresnično prikazovanje slovenskega gradbeništva kot trajnega legla nesposobnih izvajalcev za izvedbo pomembnih infrastrukturnih projektov, ki bogatijo na račun težko prisluženega denarja slovenskih davkoplačevalcev je postalo stigma. Ta je še kako v prid takšnim interesom in zelo zaskrbljujoče je, če se je v javnem dialogu začenjajo posluževati tudi najpomembnejši odločevalci o slovenskih gradbenih investicijah, kot je 2TDK.

To odpira prostor za nov pogrom nad dejavnostjo slovenskega gradbeništva, tokrat še preden bi se izgradnja novega cikla prometne infrastrukture sploh dobro začela.

V gradbeništvu se po težkem desetletju, ki je za nami, zavedamo, da lahkih poti iz kriz ni. Tudi za Slovenijo je to razvojno izgubljeno desetletje, ko nismo gospodarsko napredovali hitreje od EU povprečja, kar smo si vsi želeli, ampak smo kvečjemu nekoliko zaostali.

To je bilo tudi desetletje, ki smo uspeli povsem solidno gradbeništvo spraviti na kolena, a se je v zadnjih nekaj letih vendarle uspelo pobrati. Po obsegu je gradbeništvo danes sicer manjše a znatno bolje finančno konsolidirano kot je bilo pred krizo. Razmerje dolg na EBITDA danes znaša manj kot 2, pred krizo je bilo 5, med krizo celo 11. Danes uspešno pridobiva in izvaja posle tako na zasebnem kot na javnem trgu. Obseg del je bil lani za ca 50% manjši kot v času tik pred krizo. Letos pa se nam obeta še vsaj 10% padec, saj v zadnjih mesecih že beležimo za ca 15% zmanjšan mesečni obseg izvedenih del glede na enako lansko obdobje. Zato bo gradbeništvo tudi v naslednjih letih po naših ocenah poslovalo na nizkih obsegih. 

Brez najmanjših zadržkov so v zadnjih letih slovenskim gradbenim podjetjem zaupali izgradnjo svojih objektov vsi največji tuji investitorji v Sloveniji (IKEA, MAGNA, YASKAVA, NOVARTIS, REVOZ,….), kjer so naša podjetja svoje naloge odlično opravila. Ti naročniki gradijo objekte za lastne potrebe po celem svetu in za razliko od 2TDK zelo dobro poznajo tuje izvajalce iz različnih držav. Toda od njih ni prišla ena žal beseda na račun slovenskih gradbenikov ali pomislek, da so slovenski gradbeniki premalo usposobljeni, predragi, ali da bi jim zaradi njih lahko celo nastala gospodarska škoda.

Ob neizmernih pretiravanjih o bajnih zaslužkih v slovenskem gradbeništvu, ki trdovratno krožijo v javnosti je prav, da podamo tudi nekaj številk o njegovem poslovanju. Slovensko gradbeništvo, ki je izjemno odvisno od javnih naročil, saj le ta predstavljajo ca 60% celotnega trga gradbenih storitev v Sloveniji, dosega nizko dodano vrednost na zaposlenega. Znaša skromnih 32 tisoč € na zaposlenega, ki dosega le 69% državnega povprečja GD in je med najnižjimi med gospodarskimi dejavnostmi. Danes je realno nižja kot je bila leta 2008. Med najnižjimi so z 1318€ tudi mesečne tudi bruto  plače zaposlenih, ki dosegajo le 75% povprečja plač v RS, a stroški dela kljub temu odnesejo kar 72% dodane vrednosti. Dolgoročna vzdržna vrednost pa znaša 65% in jo je slovensko gradbeništvo dosegalo pred krizo leta 2008. Temu primerno skromni so tudi dobički v gradbenih podjetjih, ki dosegajo v dodani vrednosti le 11,5% delež, medtem ko za celotno gospodarstvo velja povprečje 25,3% delež dobička v DV, kar je le 46% povprečja slovenskih GD. 

Zato nas v gradbeništvu močno prizadenejo Izjemno pristranske, neresnične in podcenjujoče izjave najvišjega predstavnika tako pomembnega javnega naročnika kot je 2TDK.  

Predstavljeni rezultati študije naročene s strani 2TDK-ja prikazujejo nastanek ogromne škode za slovensko logistiko in slovensko gospodarstvo, če bodo posel za 2 tir izvajali slovenski gradbeni izvajalci, ki ga po tej študiji očitno do leta 2055 sploh ne bi bili sposobni zgraditi. Zato bi vse do takrat za slovensko logistiko vsako leto nastajala ogromna škoda, ki je 25 krat večja od koristi slovenskega gradbeništva, če bi pridobilo ta posle. Takšni zaključki ne zdržijo nobene resne presoje.

Predpostavka, da slovensko gradbeništvo ni sposobno drugega tira izgraditi do leta 2055 je ne le neresnična temveč tudi izjemno žaljiva za slovenskega gradbeništvo, ki je še 15 let nazaj prav na tej trasi že uspešno izgradilo več kot 10 km znatno zahtevnejših avtocestnih predorov z znatno večjimi čelnimi preseki, kot so potrebni za enotirno železniško progo.    

Zelo nenavadno se nam zdi tudi izjemno poudarjanje kratkih izvedbenih rokov za projekt, ki ga v Sloveniji dokumentacijsko in finančno pripravljamo že dve desetletji. Sedaj pa mora biti razpis zastavljen tako, da je drugi tir potrebno zgraditi v ekstremno kratkem času, da bi ga lahko gradili le največji svetovni gradbeni izvajalci iz tretjih držav. Ker imajo le oni zadostne kapacitete opreme in zaposlenih, da bodo lahko vse predore vrtali istočasno in z obeh strani. V primeru podaljšanja rokov izgradnje pa bi slovenski logistiki naredili trajno nepopravljivo škodo, ki jo ocenjujejo na 145 mio € letno.

Sprašujemo se ali potem ta škoda ne nastaja že danes in komu jo je potem potrebno že danes naprtiti. Če pa škoda danes še ne nastaja, ampak bo začela nastajati takoj potem, ki bi največji ponudniki iz tretjih držav predvidoma dokončali delo, pa se moramo vprašati, ali so v študiji upoštevali tudi padec obsega pretovora v Luki Koper, kot ga že beležimo letos in v prvem polletju znaša 15% in njegovo predvideno znatno počasnejšo rast v naslednjih letih.  Danes je že jasno, da bo svetovno in EU gospodarstvo zaradi posledic korona virusa okrevalo počasi.

Ob predstavitvi izsledkov njihove študije, 2TDK nekorektno interpretira tudi dvakrat nižjo dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti gradbeništva kot znaša v dejavnosti prometa in skladiščenja, da bi s tem gradbeništvo predstavil kot manj pomembno, manj vredno in manj perspektivno za razvoj Slovenije in za blagostanje prebivalcev.

Slovensko gradbeništvo v ožjem pomenu dosega 89% dodane vrednosti dejavnosti prometa in skladiščenja, če pa ga gledamo širše vključno z inženiringom s katerim je organsko povezan, pa presega dodano vrednost dejavnosti skladiščenja in prometa. Pri tem ima s 77 tisoč zaposlenimi kar je 12, 6 % vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, ima tudi 22 tisoč več zaposlenih od dejavnosti prometa in skladiščenja in med njimi je dvakrat več zaposlenih visoko ali višješolsko izobrazbo (16 tisoč proti 8 tisoč) od dejavnosti prometa in skladiščenja.

Dodana vrednost na zaposlenega pa je žal v gradbeništvu precej manjša od dodane vrednosti na zaposlenega v prometu in skladiščenju. In pri tem gre njen zelo visok delež gre za plače. Tu pa ponovno ne moremo mimo vloge države in njenega javnega naročanja. Le to kot daleč največji naročnik s svojim 60% deležem in načinom javnega naročanja gradbenih in inženirskih storitev, podjetjem in zaposlenim v teh dveh dejavnostih več kot očitno reže zelo tenak kos kruha. Toda očitno to nekaterim še ni dovolj. Potrebno je povabiti še cenejše tuje ponudnike iz tretjih držav s plačami, ki so za večkratnike nižje od slovenskih  in narediti poklice v gradbeništvo še manj privlačne za mlade in nadaljevati nevarno zmanjševanje vpisa mladih v  slovenske gradbene šole in fakultete.

Naj na koncu izpostavim, da na srečo ugotavljamo veliko pripravljenost vlade, da se tokratne krize loti na zanesljiv in preizkušen način, da zažene domače povpraševanje z zagonom intenzivne izgradnje infrastrukturnih projektov, ki bodo pognali aktivnosti v slovenskih podjetjih gradbeništva, inženiringa, številnih spremljajočih industrij in ponudnikov storitev. Toda v primeru, da bi izgradnjo teh projektov nato prepustili v izvajanje tujcem, bi se ustrelili v lastno koleno. S tem se od velike večine teh blagodejnih učinkov za naše gospodarstvo lahko le poslovimo. V krizi tako težko zbrani davkoplačevalski denar in novo zadolževanje države za izgradnjo teh projektov bi tako namenili namesto za pospešeno okrevanje slovenskega gospodarstva, za okrevanje gospodarstev drugih držav. Slovenija pa bo doživela nov padec BDP-ja in lahko se bomo upravičeno spraševali, zakaj po tridesetih letih samostojnosti še vedno ne zmoremo priti niti do povprečja BDP-ja članic EU.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.