V Zagrebu je 19. marca 2025 potekala mednarodna konferenca „Third Country Bids in Public Procurement: Towards a Fair Construction Market“, ki so jo organizirali Hrvatska udruga poslodavaca (HUP), Hrvaška gospodarska zbornica (HGK), FIEC in EIC. Udeležila se je je tudi ekipa GZS ZGIGM. Na dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, hrvaški pravni strokovnjaki in ključni deležniki iz gradbenega sektorja. Na konferenci so bile osvetljene resne težave v sistemu javnih naročil v EU, predvsem zaradi neenakopravne konkurence podjetij iz tretjih držav, ki lahko zaradi državnih subvencij ponujajo nenormalno nizke cene. Evropski gradbeni sektor se spopada s pomanjkanjem ponudnikov, zmanjšanjem konkurenčnosti ter nepravičnimi praksami, ki škodujejo domačim podjetjem in širšemu gospodarskemu ekosistemu.

Neenakopravni konkurenčni pogoji in izkrivljanje trga

Konferenca je izpostavila več sistemskih težav, s katerimi se srečuje evropski trg javnih naročil:
🔴 Neenakopravna konkurenca – kitajska in turška podjetja izkrivljajo trg z umetno nizkimi cenami, ki jih omogočajo državne subvencije, medtem ko morajo evropska podjetja delovati pod strožjimi pravili.
🔴 Upadanje števila ponudnikov – v EU se na javne razpise prijavi manj kot štiri ponudnike na projekt, kar je trikrat manj kot pred desetletjem. To zmanjšuje konkurenčnost in povečuje tveganje za monopolizacijo trga.
🔴 Pomanjkanje recipročne obravnave – evropska podjetja imajo omejeven ali onemogočen dostop do javnih naročil v tretjih državah, medtem ko imajo podjetja iz teh držav prosto pot v EU.
🔴 Kitajska strateška ekonomska politika – Kitajska gradi samozadostne gospodarske verige in strateško premika ključne industrije, s čimer ustvarja odvisnost evropskega gospodarstva od kitajske proizvodnje.
🔴 Evropska komisija ni sprejela ustreznih ukrepov – pravila EU ne preprečujejo dovolj učinkovito, da bi podjetja iz tretjih držav pridobivala evropske projekte brez enakih obveznosti kot evropski ponudniki.

Apeli deležnikov:
 Irena Weber,  generalna direktorica HUP: „Dolgoročna škoda od prepuščanja trga nepošteni konkurenci presega kratkoročne prihranke javnih naročnikov. Moramo zagotoviti poštene pogoje, v katerih imajo domača podjetja enak dostop do poslov.“
Mirko Habijanec, predsednIk HUP: „Investicijski cikel v Hrvaški, vreden 11,2 milijarde evrov, mora podpirati domači sektor in ne financirati konkurence zunaj meja. Graditi moramo domače reference in operativne zmogljivosti, ne pa krepiti nepoštene prakse.“
 Afonso Salvador e Brito (FIEC): „Javna naročila bi morala postati orodje za vzpostavitev pravičnih tržnih pogojev v Evropi. Strožji kriteriji za ponudnike iz tretjih držav in preprečevanje nenormalno nizkih ponudb morajo postati prednostna naloga. EU bi morala financirati samo tiste projekte, ki se dodeljujejo evropskim podjetjem ali podjetjem iz držav, ki zagotavljajo recipročni dostop do javnih naročil v EU.“

Predlogi za izboljšanje sistema javnih naročil

Konferenca je jasno pokazala, da so trenutna pravila EU za javna naročila zastarela in neučinkovita pri zaščiti evropskega trga. Ključni ukrepi, ki jih predlagajo strokovnjaki in deležniki, vključujejo:

✅ Strožja pravila za ponudnike iz tretjih držav – EU mora posodobiti zakonodajo in preprečiti, da bi podjetja iz držav, ki niso podpisnice Sporazuma o javnih naročilih, imela neoviran dostop do evropskih razpisov.
✅ Dokazovanje skladnosti ponudnikov z evropskimi standardi – podjetja morajo dokazati, da izpolnjujejo delovne, okoljske in finančne standarde, ki veljajo za evropske izvajalce.
✅ Izključitev nepoštenih ponudnikov – avtomatsko zavračanje nenormalno nizkih ponudb, pri čemer bi morala odgovornost dokazovanja (burden of proof) pasti na ponudnike in ne na naročnike.
✅ Uvedba 20 % korekcijskega faktorja – ponudbe podjetij iz tretjih držav, ki niso del mednarodnih sporazumov, bi morale biti ovrednotene z dodatnim tveganjskim faktorjem, da bi preprečili izkrivljanje konkurence.
✅ Prilagoditev praga za uporabo EU uredbe o tujih subvencijah – predlog je, da se prag za manjše države članice zniža s 250 na 50 milijonov evrov, s čimer bi se okrepila preglednost in preprečile zlorabe.
✅ Privabljanje več ponudnikov – EU mora reformirati sistem javnih naročil in omogočiti večjo udeležbo evropskih podjetij, da bi zmanjšala odvisnost od zunanjih ponudnikov.

Javna naročila v Evropi predstavljajo 14 % BDP, zato je reforma tega sistema ključna za prihodnjo konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Kitajska globalna strategija in vpliv na Evropo
Kitajska ni le največja svetovna proizvajalka gradbenih materialov, temveč s svojo ekonomsko strategijo tudi sistematično širi vpliv na globalni trg.

📌 Strateško premikanje industrije – Kitajska s povečevanjem intelektualnih kapacitet in premeščanjem ključnih industrij po državi gradi samozadostne gospodarske verige.
📌 Financiranje lastnih podjetij z evropskim denarjem – kitajska podjetja si lahko privoščijo nizke ponudbe, saj jih financira država, kar pomeni, da Evropa posredno krepi kitajsko gospodarstvo na račun lastnega.
📌 Trend umika kitajskih naložb iz Evrope – v zadnjem obdobju Kitajska umika svoja vlaganja iz evropskih avtomobilskih in kemičnih tovarn, kar kaže na prestrukturiranje svetovnega gospodarstva.

Prvi poskusi kitajskih podjetij na evropskem trgu javnih naročil segajo v leto 2009, ko so skušali vstopiti na poljski trg, vendar niso uspeli zaključiti projektov zaradi težav s podizvajalci. Kasneje so se preusmerili v Madžarsko, Romunijo in Hrvaško, kjer so zgradili večje infrastrukturne projekte, kot je most Pelješac. Danes smo priča četrti fazi osvajanja svetovnih trgov, kjer Kitajska strateško izkorišča evropske šibkosti v javnih naročilih.

Zaključek: Čas je za ukrepanje
Konferenca v Zagrebu je jasno pokazala, da je trenutni evropski sistem javnih naročil nepripravljen na globalne gospodarske spremembe. Evropska podjetja izgubljajo konkurenčnost, hkrati pa se število ponudnikov na razpisih zmanjšuje, kar povečuje tveganje za monopolizacijo trga in pomanjkanje kakovostnih izvajalcev.

⏳ Čas je, da EU sprejme konkretne ukrepe za zaščito domačega trga in zagotovitev enakopravnih pogojev v javnih naročilih!
👉 Več o dogodku in zaključkih: Povezava na originalno objavo HUP izjave za medije, FIEC izjava za javnost
👉 Oris situacije v slovenskih medijih: Domači gradbinci bi radi še en tir, a ga ne bo prav kmalu in Tuji gradbinci v EU so lahko diskriminirani