Evropska gradbena industrija že vrsto let bije boj s pomanjkanjem kadrov in pomanjkljivostmi v usposobljenosti, kar se v veliki meri odraža tudi v Sloveniji. Problem je še posebej izražen zaradi demografskih sprememb, gospodarskih kriz, težkih delovnih pogojev ter izzivov, ki jih prinašata digitalna in zelena prehodna obdobja. V skladu z nedavno skupno deklaracijo Evropske gradbene industrijske federacije (FIEC) in Evropske federacije gradbenih delavcev (EFBWW) o pomanjkanju delovne sile in usposobljenosti, se evropski socialni partnerji zavedajo pomembnosti povezovanja izobraževalnega sektorja, podjetij in sindikatov za iskanje dolgoročnih rešitev. V tem okviru je poudarek na izboljšanju slike gradbene industrije, povečanju kakovosti delovnih pogojev ter pritegnitvi mlajših in bolj raznolikih delavcev v panogo. FIEC in EFBWW si bosta skupaj skozi pobudi NAČRT ZA GRADBENIŠTVO 2 (CONSTRUCTION BLUEPRINT 2) še naprej prizadevala za izboljšanje prepoznavnosti in dostopa do kvalifikacij, vključno z delavci iz tretjih držav. Pomembno je, da to poteka brez ogrožanja kakovosti izobraževanja in delovnih standardov. Z vključevanjem in priznavanjem različnih kvalifikacij, vključno z neformalnimi, lahko ustvarimo bolj dinamičen in usklajen trg dela v gradbeništvu. Vprašanje je, kako bomo v Sloveniji uresničevali politiko NOVEGA EVROPSKEGA BAUHAUSA, UREDBO O OBNOVI NARAVE (mestna zelena infrastruktura in urbani ekosistemi), ZELENI PREHOD, ... Kako kakovostne gradbene obrtniške storitve bomo na trgu sploh še lahko naročili, in če bo ponudnikov za novogradnje in rekonstrukcije (prenove ipd) dovolj za vse potrebe v državi?
V nadaljevanju podajamo nekaj izbranih statistik za razmislek in ukrepanje! Kritični izzivi v Sloveniji in EU ter reševanje situacije z novo politiko EK Tako kot v drugih evropskih državah, tudi Slovenija opazuje naraščajoči trend zaposlovanja tujih delavcev izven EU v gradbeništvu. Podatki kažejo, da število tujih državljanov iz držav, ki niso članice EU, narašča, pri čemer ti delavci predstavljajo že skoraj polovico vseh tujcev v gradbeni industriji. Kljub temu pa slovenski delodajalci še naprej naletijo na težave, kot so nizka usposobljenost, kulturne razlike ter jezikovne in komunikacijske ovire. Pomanjkanje usposobljenih delavcev je težava, ki ni omejena le na Slovenijo. Evropska komisija je 5. marca 2025 predstavila pobudo-politiko Union of Skills, ki naslavlja ključne izzive v izobraževanju in zaposlovanju. Temelji na štirih stebrih: -Krepitev znanja in veščin za kakovostna delovna mesta. -Prilagoditev delovne sile za digitalni in zeleni prehod. -Olajšanje mobilnosti delavcev znotraj EU. -Privabljanje, razvoj in zadržanje talentov.
V sklopu pobude se pričakuje vzpostavitev EU Talent Pool, ki bo omogočal lažje povezovanje delavcev in delodajalcev. Poleg tega bo Evropska komisija v letu 2025 predstavila strategijo za pridobivanje vizumov za privabljanje kvalificiranih delavcev iz tretjih držav, kar bi lahko vplivalo tudi na slovenski trg gradbeništva.
Kljub temu, da se število vpisanih v srednje šole in poklicne programe s področja gradbeništva v Sloveniji postopoma povečuje, trg dela ne sledi povpraševanju. V pomladi 2025 potekajo vpisi v srednje šole, a ostaja vprašanje: bodo mladi, katerih letošnja generacij je zadnja močnejša (dobrih 22 000, medtem ko se bo trenutna generacija čez 14 let vpisovala s približno 5 000 osebami manj, in znaša manj kot 17 000 oseb), prepoznali priložnosti, ki jih ponuja ta panoga? Podatki v preglednicah prikazujejo skupen vpis dijakov in vajencev na vseh petih gradbenih šolah v Sloveniji in so pridobljeni iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Prikazan je tudi vpis rednih in izrednih študentov v višješolskem študijskem programu Gradbeništvo, pridobljenih iz Vpisne službe višjih strokovnih šol. Podatki v nadaljevanju kažejo, da zanimanje za gradbene poklice raste, a še vedno ni dovolj kandidatov za zapolnitev trga dela, zato delodajalci zaposlujejo državljane tretjih držav. Spodnja tabela prikazuje število vpisanih dijakov v gradbene izobraževalne programe:
ŠOLSKO LETO 2020/21
IZOBRAŽEVALNI / ŠTUDIJSKI PROGRAM
Število vpisanih v 1. letnik
Število vseh vpisanih
Pomočnik pri tehnologiji gradnje
66
116
Izvajalec suhomontažne gradnje
16
30
Kamnosek
3
14
Pečar – polagalec keramičnih oblog
64
171
Slikopleskar – črkoslikar
24
50
Tesar
18
49
Upravljalec težke gradbene mehanizacije
28
77
Zidar
15
35
Gradbeni tehnik (ssi)
173
543
Gradbeni tehnik (pti)
52
95
Gradbeništvo (vsi)
19(r) 173(i)
ŠOLSKO LETO 2021/22
53
107
39
11
85
193
26
62
44
27
80
31
59
272
696
48
93
20(r) 193(i)
ŠOLSKO LETO 2022/23
65
106
9
34
2
6
195
46
54
78
33
67
259
785
56
86
34(r) 199(i)
ŠOLSKO LETO 2023/24
92
29
8
13
109
230
72
88
299
880
40(r) 171(i)
ŠOLSKO LETO 2024/25
79
122
19
101
258
68
71
321
1016
55
89
53(r) 243(i)
Poleg formalnega izobraževanja so pomembni tudi podatki o pridobljenih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (NPK), ki omogočajo prekvalifikacijo in vstop v gradbene poklice:
2014
0
Opomba: uspešnost je na strokovnih izpitih za pooblaščenega inženirja višja kot na strokovnih izpitih za vodjo del.
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
Št. osnovnih in dopolnilnih strokovnih izpitov
218
305
409
277
198
427
366
204
166
Št. popravnih strokovnih izpitov
102
146
81
37
98
97
73
SKUPAJ
289
365
407
555
358
235
525
463
222
Št. vpisov v imenik
214
226
530
280
151***
151
262
110
Št. izbrisov iz imenika
186
167
175
310
340***
232
248
229
281
Št. izdanih odločb o priznanju poklicne kvalifikacije
9***
17
22
Št. vpisanih v imenik na dan 31.12. (aktivnih in mirovanje)
6.661*
6.681*
6.717*
7.468**
7.445
7.333
7.252
7.266
7.147
6.977
Št. vpisanih v imenik na dan 31.12. (aktivnih)
6.990
5.762
5.334
5.330
5.377
5.256
5.183
Št. vpisanih v imenik na dan 31.12. (mirovanje)
478
1.683
1.999
1.922
1.889
1.794
* Skupno število odgovornih projektantov in odgovornih vodij del za zahtevne objekte ** Skupno število pooblaščenih in nadzornih inženirjev *** Do 31.12.2019 upoštevan datum izdaje odločbe, od 1.1.2020 pa datum pravnomočnosti odločbe
Število izbrisov iz obeh imenikov je za faktor 2,1 preseglo število vpisov vanju. V letu 2023 je bil faktor 1,8, kar pomeni, da negativni trend, ki se je začel leta 2020 in prekinil samo v letu 2022, ne samo še vedno traja, ampak se celo povečuje. Na zadnji dan v letu 2024 se je število vpisanih v imenik pooblaščenih inženirjev prvič po letu 2018 spustilo pod 7.000. 31.12.2024 je bilo v imenik pooblaščenih inženirjev vpisanih 7% manj oseb kot 31.12.2018, medtem ko je bilo v imenik vodij del vpisanih 16% več oseb.
Št. novih vpisov v imenik IZS (gradbeni tehniki)
363
384
225*
148
83
113
102*
118
100
108
16*
12
2.490
2.756
2.907
2.948
2.939
2.906
2.876
2.360
2.558
2.051*
2.114
2.129
2.068
2.064
130
856*
834
810
838
812
Imenik vodij gradnje OZS: https://www.ozs.si/javna-pooblastila/registri/imenik-vodij-gradnje
Tabelni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) prikazujejo strukturo delovno aktivnega prebivalstva v gradbeništvu, razdeljeno po spolu in državljanstvu za leto 2020 do 2024. Pomemben podatek, ki ga izpostavljamo, je delež tujih državljanov v gradbeništvu, še posebej državljanov iz držav, ki niso članice EU. S tem se povečuje delež delovne sile iz držav, ki niso članice EU, ki v zadnjih letih dosegajo 50 % delež vseh delovno aktivnih tujih državljanov v gradbeništvu. V letih 2020 do 2024 delež državljanov drugih držav (ne EU) v gradbeništvu narašča. V letu 2020 je bilo v gradbeništvu 25.495 delovno aktivnih državljanov drugih držav, med ko samo 4 leta kasneje že 37.631 dobrih 12.000 več. Število državljanov drugih držav še naprej narašča, medtem ko število državljanov EU ostaja relativno stabilno. Izzivi, s katerimi se soočajo delodajalci v gradbeništvu pri vključevanju tujih delavcev: -pod/ne usposobljenost delavcev -kulturne razlike in integracija -komunikacija in jezikovne ovire -različni delovni standardi in navade in življenjski slog -prilagodljivost in upravljanje raznolike delovne sile
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah v Sloveniji za gradbeništvo (F) izkazujejo neugodno situacijo glede na ostale gospodarske dejavnosti v začetku leta 2025.
Povprečne mesečne plače in indeksi povprečnih mesečnih plač pri pravnih osebah po dejavnostih (SKD 2008), Slovenija, mesečno
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.