Britanski sekretar za okolje je predstavil načrte za enostavnejši pristop k kmetijskim podporam in poudaril, da mora biti kmetijska politika po Brexitu v primerjavi s trenutno SKP bolj naravnana k okoljskim ciljem.
Po podatkih kmetijske skupine Farm Europe bi predlog Evropske komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki pomenil "velik korak nazaj", saj bi razdrobil enotni trg in okoljsko tekmo pripeljal do dna. Med drugim obstaja skrb zaradi drobljenja zelene komponente pri neposrednih plačilih, kar lahko vodi k različnim okoljskim standardom v posameznih državah.
Evropski poslanci iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) so sprejeli resolucijo, ki določa, da bi do leta 2030 vsaj 35 % vse porabljene energije v EU moralo izvirati iz obnovljivih virov, vendar nacionalnih zavezujočih ciljev niso uspeli določiti.
Pred uvedbo zakonodajnega predloga bodoče skupne kmetijske politike, ki bo objavljen okrog aprila 2018, bo EU nadaljevala z oceno zmanjševanja in prerazporeditve plačil, je povedal kmetijski komisar Hogan. Nova politika bo državam članicam zagotavljala večjo subsidiarnost in od njih zahtevala, da oblikujejo strateške načrte SKP, ki bodo pokrivali njihove ukrepe v okviru prvega in drugega stebra.
Podatki EK so pokazali, da se je uvoz kmetijskih in živilskih proizvodov zmanjšal na mesečno vrednost 8,8 milijarde €, izvoz iz tretjih držav pa se je septembra povečal na 11,7 milijarde €. V obdobju 12 mesecev od septembra 2016 do septembra 2017 je izvoz kmetijsko-živilskih proizvodov v EU znašal 136,5 milijarde €, kar je v primerjavi z lanskim letom višje za skoraj 5%.
Rezultati analize so pokazali, da imajo prvotne članice EU (EU-15) slabše rezultate glede naravne zaščite habitatov, onesnaževanja z nitrati in emisij toplogrednih plinov v primerjavi s kmetijskimi območji v novih državah članicah (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija). Podatki Evropskega parlamenta pa so tudi pokazali, da imajo prvotne članice nekoliko večji delež ekološkega kmetovanja in proizvodnje obnovljive energije.
Odbor Evropskega parlamenta za javno zdravje in varnost hrane je glasoval za prepoved zakona, ki dovoljuje uporabo uporabo fosforne kisline, difosfatov, trifosfatov in polifosfatov (E 338-452) v mesu kebaba - bodisi v ovčjem mesu, jagnjetini, teletini, govejem mesu ali perutnini.
Če bo Donald Trump opustil Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA), bi to lahko povzročilo velike težave za trgovine s kmetijskimi proizvodi v ZDA in povzročilo precejšno nestabilnost na svetovnem kmetijsko-živilskem trgu. To bi vodilo do znižanja svetovnih cen ter večje konkurence za države EU in druge pomembne izvoznike.
Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane je 28. novembra organiziral razpravo o vplivu izstopa VB na okolje, javno zdravje in varnost hrane. Izvršni podpredsednik mednarodne mlekarske zadruge Arla Foods Peter Giørtz-Carlsen je v razpravi opozoril, da bo Brexit slabo vplival na kmete in proizvajalce mleka v VB, saj bi to povzročilo preusmeritev 2,7 milijarde kg evropskega mleka na druge trge. To pa bi lahko povzročilo težave tudi VB,ki je še vedno močno odvisna od uvoza mleka iz držav članic EU, kar bi lahko povzročilo tudi zvišanje cen.
Politike ublažitve podnebnih sprememb bi lahko vodile do večjega zmanjšanja kmetijske proizvodnje do leta 2050 kot samo podnebne spremembe, kaže analiza skupnega raziskovalnega središča. V scenariju brez podnebnih sprememb raziskave kažejo, da se bo svetovna proizvodnja hrane letno povečala za približno 1,4 % do 1,8 %, odvisno od uporabljenih specifičnih modelov in pogojev. Ko upoštevamo podnebne spremembe, se številke nekoliko zmanjšajo na približno 1,3 % do 1,6 %. Poleg tega, ko predvidimo zastavljene ukrepe za globalno segrevanje, se rast kmetijske proizvodnje še zniža na približno 1,2 % do 1,5 %.