GZS ZGIGM je dne 15.1.2015 organizirala nacionalno praktično delavnico z naslovom VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V GRADBENIŠTVU S POUDARKOM NA RAVNANJU Z AZBESTOM. Dogodek je potekal v luči napovedane poostrene akcije nadzora na terenu izbranih poslovnih subjektov s strani Inšpektorata za delo (že od februarja 2015 dalje).
Kar 12 govornikov je temo celostno predstavilo skoraj 40-im udeležencem, ki bodo opozorila Inšpektorata za delo, priporočila za varno delo, prikazano dobro in pravilno prakso ter navodila za varno ravnanje z azbestom na deloviščih, prenesli dalje v svoja podjetja, organizacije in ustanove. Moderatorica z GZS Službe za varstvo okolja je najprej predstavila prakso recikliranja gradbenih odpadkov in ponovno uporabe le teh v gradbeništvu kadar je le to izvedljivo in je dovoljeno, GZS ZGIGM je predstavila nove slovenske prevoda publikacij ODKRIVANJE AZBESTA IN PRAVILNO RAVNANJE in dobro prakso ravnanja z azbestom v izbranih evropskih državah, ki bi jo veljalo prenesti tudi v naše poslovno okolje in nacionalno zakonodajo. GURS je predstavil možnost nadgradnje s podatki ter povezovanje podatkov z REN in katastrom stavb, ter opomnil, da je v Sloveniji še vsaj dobrih 6 % primarnih vodovodov na vodovodni infrastrukturi iz A/C cevi. Razširjen podatek, 30 % delež za zdravje in okolje nevarnih strešni kritin iz A/C valovitne kritine, pa preverili oziroma ponovno ocenili s pomočjo zračnega laserskega skeniranja, imenovanega tudi lidar. Predstavnik podjetja SALONIT ANHOVO d.d. je opozoril, da je tehnologija proizvodnje strešnih kritin po prepovedi vsebnosti azbesta zelo podobna prejšnji, in ju lahko razloči zgolj poznavalec. Vlakno cementna (v/c) kritina in za zdravje nevarna azbest cementna (a/c) kritina se razločita najhitreje po načinu oznake gradbenega proizvoda; in sicer imajo a/c strehe vtisnjeno oznako (krožnico z valovi), medtem ko je nova vrsta valovitk, zdravju nenevarnih v/c plošč, označena na proizvodu zgolj površinsko in z daljšim tehničnim zapisom. Predstavnik OZS Sekcije kleparjev krovcev je predstavil dobro prakso sanacije zdravju nevarnih strešnih kritin-salonitk, ki se je med krovci že dobro prijela, opažajo pa, da zaščitne obleke in delovne opreme ne uporabljajo občani, ki kar v svojih osebnih vozilih na deponijo nevarnih odpadkov vozijo zdravju nevarno strešno kritino in se potem v tej isti kontaminirani obleki vračajo v svoje domove in na javna mesta in ustanove. Prakso na tem področju bo treba za državljane Slovenije še primerno urediti. Kako zelo se pozablja na izvajanje monitoringa pri sanacijah stavb, kjer se izvajajo posegi v vgrajen material, ki vsebuje azbest, pa je opozoril predstavnik ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.o.o. In sicer je zakonodaja mestoma zelo splošno napisana in premalo definira pogostost izvajanja in ponavljanja meritev na delovišču (obremenitev okolja in zaposlenih). Identifikacija azbesta v stavbah je težavna, prisotnost azbesta enoznačno lahko potrdi le usposobljen laboratorija. Kako v laboratorijih te analize potekajo, je pojasnila predstavnica Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Naročniki lahko analizo vsebnosti azbesta v gradbenem materialu naročijo pri njih, rezultate meritev pa prejmejo v nekaj dneh. Kako zelo so v Sloveniji med državljani pogosta z azbestom povezana poklicna obolenja pa je predstavila predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, predavala sta tudi 2 strokovnjaka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več o tematiki v videu spodaj.
Foto: Valentina Kuzma, GZS ZGIGM
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.