Velika žrtev tega, zlasti pa poslovanja po »najnižjih cenah«, so podizvajalci. Prizadetih in ogroženih je veliko. Med njimi posebej izstopajo tisti, ki so ostali neplačani na večjih in manjših javnih investicijah. Nekaj primerov projektov, zbranih na GZS, kaže na izigravanje na vseh ravneh, pri čemer so investitorji mnenja, da delujejo v skladu z zakonom. Najvidnejši so projekti z največ steklenimi in marmornimi fasadami, dobrimi instalacijami in kopalnicami, ki danes stojijo neizdelani in neprevzeti. Nekatere upravljajo stečajni upravitelji, ki jim skrb za podizvajalce in dodelavo projekta ni prioriteta. Najbolj ogroženi podizvajalci teh objektov, čeprav leto nazaj še v polni kondiciji, so v hudih težavah, nekateri tudi pred stečajem. Gre za številne podizvajalce, ne le tiste iz projekta stanovanjskega naselja Brdo, Steklenih Kristalov, Opere, Moderne galerije, Srednje tehniške šole v Kopru in Mariboru, projektov velikih mestnih občin – MOL in MOM, Celovških dvorov, in ne le pri Prekmurskih avtocestah, ki so najpogosteje izpostavljeni v medijih.

GZS se vseskozi zavzema za njihovo konstruktivno razreševanje. Išče sogovornike na državni ravni za takojšnje in sistemske rešitve, ki bodo preprečile propad podjetij, delovnih mest in nadaljnje stihijsko krčenje gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti. V zadnjem letu je na različnih sestankih tako pri predsedniku Vlade kot pri pristojnih ministrih zastopala širše vidike graditeljstva. Izpostavljala je ne le za vse sektorje in posamezna podjetja pomembno delovanje pravne države, ampak tudi zahteve za oživitev trga investicij ter financiranje tekočih in novih poslov po vzoru drugih članic EU. Za odprave blokad umeščanja investicij v prostor se jeizjemno angažiral tudi Strateški svet GZS za graditeljstvo in urejanje prostora. Aprila je Vladi in ministrstvom postavila ogledalo javnega naročanja - pregled 24 projektov z različnimi primeri neplačil v skupni vrednosti prek 33 milijonov evrov.

Na vseh srečanjih z Vlado so se njeni predstavniki zavezali za razreševanje problematike. V juniju, na sestanku podizvajalcev z ministrstvi, jih je odločno pospešil minister Gaspari z zahtevo, da je treba iskati rešitve v korist podizvajalcev, ne zgolj »javnega interesa države«. Tako je bila 14. junija s sklepom Vlade imenovana posebna ekspertna skupina. Prav danes, v petek, se je ta skupina sestala prvič. Pod vodstvom Službe Vlade RS za zakonodajo in v sodelovanju z državnim pravobranilstvom, ministrstvi in predstavniki GZS bo korak za korakom iskala razloge za neplačane projekte - s ciljem plačil konkretnih nespornih terjatev, zlasti pa z namenom sistemsko preprečiti te prakse v bodoče.

Nujnost oživitve investicij ter finančnega spremljanja novih domačih in tujih gradbenih poslov, ki jo terjajo razmere v gospodarstvu, z napovedanim rebalansom izgubljajo vsakršne možnosti. Drastično zmanjšanje sredstev za javne razvojne projekte in investicije, tudi zelene in energetsko učinkovite, bi sposobnost obstoja in konkuriranja slovenskega graditeljstva spravilo na rob obstoja.

Prav danes, v petek, so se predstavniki GZS in podjetij z namenom iskanja rešitev iz tega stanja ponovno sestali tudi pri ministru Križaniču. Rešitve, ki jih bo treba z obeh strani iskati v najtesnejšem sodelovanju z Agencijo za javno naročanje in Ministrstvom za finance, je treba najti še v juliju.

V takih razmerah je bila v tem tednu na novo ustanovljena Zbornica za gradbeništvo Slovenije, ne na sedežu in ne v okviru GZS, kot je to bilo v nekaterih medijih prikazano. Ustanovil jo je Mirko Požar po svojem protestnem izstopu iz GZS, misleč, da bo poplačila podizvajalcev lažje dosegel samostojno, z radikalnejšimi metodami. Kot da se ne bi zavzemal za enake cilje kot Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Združenji za inženiring ter svetovalni inženiring, ter Združenje izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri PTZ. Skupaj ta združenja v okviru GZS povezujejo prek 1.100 podjetij.

Poudarjamo, da na GZS spoštujemo in cenimo vsako iniciativo, ki bo pripomogla k ustavitvi stihijskega upadanja širšega sektorja slovenskega gradbeništva ter z njim povezane industrije in storitvenih sektorjev. Vendar pa enako spoštljiv odnos in konstruktiven doprinos pričakujemo od ostalih zbornic, tudi od nove zbornice za gradbeništvo. Trditev predsednika slednje, da GZS za graditeljstvo ni naredila nič, da podizvajalci od GZS niso imeli nič, razumemo po vseh skupnih aktivnostih Združenja izvajalcev gradbenih del pri GZS-PTZ in celotne GZS, kot namerno diskreditacijo GZS in njenega ožjega in širšega vodstva. Predvsem pa je povsem v nasprotju z realnostjo. Nenazadnje se je združenje zaključnih del v gradbeništvu pod blagovno znamko GZS ponašalo z uspehi enoletnega sodelovanja s slovensko vlado in državnimi institucijami za izboljšanje pogojev poslovanja v gradbeni panog, kar je doseglo ob podpori in sodelovanju celotne infrastrukture GZS.

Zato namesto obtožb in diskreditiranja Gospodarske zbornice Slovenije pričakujemo konstruktivno delovanje in sodelovanje vodstva Požarjeve zbornice v interesu vseh, ki jih razmere v gradbeništvu zadevajo. Pravi izzivi za vse zbornice, izvajalce, podizvajalce, državo, sodišča, banke, univerze, zlasti pa za vlade, ministre in agencije, so v iskanju kompromisnih rešitev, ne pa v blokadah in protestnih vožnjah po avtocestah, katerim GZS odločno nasprotuje.