Nova Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu št. 101/2015 z dne 23.12.2015. Nova KPGD stopi v veljavo z dne 1.1.2016. V začetku leta 2016 bo sledilo nekaj praktičnih izobraževanj o uporabi nove KPGD.
Novo KPGD lahko uporabljajo podpisniki nove KPGD, torej tudi člani GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala-ZGIGM. Delodajalci, ki še niste člani GZS ZGIGM, pošljite povpraševanje in pridobite ponudbo za vstop v GZS ZGIGM na e-naslov na tanja.jamnik@gzs.si ali na zgigm@gzs.si . 

Več o vsebini nove KPGD v Izjavi za javnost>>>

Ocenjujemo, da so glavne prednosti podpisane pogodbe za delodajalce:

·         Ureditev prerazporejenega delovnega časa iz 6 na 12 mesecev
·         Postopen prehod iz dodatka za skupno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu
·         Ureditev projektnega dela
·         Skrajšanje najdaljšega odpovednega roka
·         Ureditev horizontalnega napredovanja na delovnem mestu

Področja nadaljnjega skupnega sodelovanja socialnih partnerjev v gradbeništvu

· Povečana prizadevanja za razširjeno veljavnost KPGD in njeno obvezno upoštevanje v javnem naročanju gradenj
· Priprava in dogovor za bolj motivacijsko naravnano Tarifno prilogo, ki bo odražala realno ceno dela po posameznih kvalifikacijskih skupinah
· Nadaljevanje aktivnosti za pospešitev postopka za ratifikacijo Konvencije ILO 94 o preprečevanju socialnega dampinga v JN s strani Vlade RS
· Nadaljevanje prizadevanj za uvedbo paritetnih skladov v gradbeništvu
· Oblikovanje usklajenih zahtev in njihovo uveljavljanje na nivoju države vezanih na položaj podjetij in zaposlenih v panogi
· Skupno sodelovanje socialnih partnerjev za ureditev razmer na trgu gradbeništva za večjo vlogo stroke in implementacijo rešitev iz naprednejših držav
· Spodbujanje pridobivanja znanja zaposlenih in doseganja višje kvalitete v izvajanju
· Vplivanje na državo in ekonomsko politiko, ki mora izkoristiti t.i. proces kvantitativnega sproščanja s strani ECB. V kolikor ne bo dviga povpraševanja ti ukrepi ne bodo dali rezultata v obliki povečane gospodarske rasti in ciljne inflacije pod 2%. Državne investicije lahko pomembno dvignejo gospodarsko rast in preko multiplikatorjev vplivajo tudi na ostalo potrošnjo. Dvignilo bi se tudi zaupanje tako gospodinjstev kot zasebnega sektorja, ki bi s povečanim trošenjem pripomogli k gospodarski rasti in s tem tudi k nižanju stopnje zadolženosti države.