GZS, Dvorana A, 29. 9. 2025. V sklopu strokovnih predstavitev problematike s strani 9 predavateljic in predavateljev ter razprave v okviru okrogle mize z naslovom »Ali smo sposobni presekati gordijski vozel zapletov, s katerimi se srečujemo v postopkih izdaje OVS, IGD in drugih OVD?«, ter udeležencev razpravi, bili podani naslednji predlogi, rešitve in zaključki, s katerimi bi skrajšali dolgotrajne postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij ter posledično gradbenih dovoljenj:

A.) Sistemska reforma je potrebna v več smereh: konceptualni, zakonodajni, organizacijski, kadrovski, miselni in digitalni:

1.      strateški akti (strategije prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan, občinski prostorski načrti) bi morali biti podvrženi postopku CPVO oziroma strateški presoji, določena je namenska raba, izdelovalca DGD in PVO lahko v območju predvidene gradnje na podlagi proučenih variant poiščeta najustreznejšo rešitev za investitorjevo namero (lokacija, gabariti, infrastrukturni opremljenost območja, tehnološke značilnosti posega, materiali in surovine, količine emisij, ipd),
2.      izvedbeni akti (DPN, OPPN), ki obravnavajo objekte z vplivi na okolje bi morali biti podvrženi postopku PVO, ne pa ponovni CPVO oziroma strateški presoji. Pravnomočno OVS bi moralo biti pogoj za sprejetje Uredbe Vlade RS oz. Odloka Občinskega sveta,
3.      proučitev možnosti vzporednega vodenja okoljskih in gradbenih postopkov,
4.      potrebna strokovna uskladitev ter obojestransko upoštevanje stališč med stroko in politiko pred spremembo zakonodaje,
5.      vzpostavitev revizije dolgotrajnih postopkov z namenom, da se ugotovljene negativne vrzeli v postopkih odločanja identificirajo in odpravijo, oziroma da se vzpostavi enotna praksa organa,
6.      striktno koriščenje procesnih postopkov, kot jih predpisuje ZUP,
7.      digitalizacija (vzpostavitev centralnega informacijskega sistema) države, ki mora zagotavljati ažurne informacije o stanju prostora + kadri = temelj za zeleni prehod in razvoj,
8.      ponovna združitev MOPE in MNVP v eno ministrstvo.

B.) Kako učinkovito izvesti predlagano sistemsko reformo, je bilo detajlno razdelano v naslednjih podanih predlogih:

1.      Jasno definiranje vsebine vlog in prilog v podzakonskih aktih

–      določitev fiksnih rokov za odločitev o zadevi ter za posamezne faze v postopku in uvedba „lex silencio positivo“: podredno prevzemanje  odgovornosti za neupravičene zaostanke ter jasno definirati v katerih primerih neodzivnost organa vodi k samodejni pozitivni odločitvi. Ukrep je združljiv z EIA direktivo, če se nanaša le na postopke, ki ne pomenijo posega v  prostor in obvezne javne razgrnitve,
–      zakonsko urediti status izdelovalcev strokovnih podlag: licenciranje in prevzemanje odgovornosti za strokovno pripravo, kar bi razbremenilo uradnike pri odločanju glede vsebinskih vprašanj,
–      potreba po pravilni uporabi instituta „predhodna informacija“: že v začetni fazi uskladi, poenoti in poda jasne usmeritve in zahteve glede vsebine vloge in podatkov, ki so potrebni za kakovostno pripravo poročila o vplivih na okolje in strokovnih podlag. Institut »predhodne informacije« se dopolni na način, da vključuje fazo t. i. „scopinga“. Ministrstvo v okviru predhodne informacije razpiše ustno obravnavo oz. posvetovalno konferenco vseh relevantnih deležnikov, če bi tako predlagal nosilec nameravanega posega. – primeri dobre prakse obstajajo, žal pa so vezani na interes politike, kršitev načela enake obravnave, 
–      predhodni postopek „razbremeniti“ javne razgrnitve in stranske udeležbe, zagotoviti pravno varstvo zainteresirani javnosti: kar je v skladu z evropsko direktivo,
–      ponovna uvedba instituta „prijave spremembe“ iz ZVO-1 (77. člen): mehanizem, ki zagotavlja predvidljivost za podjetja, zmanjšuje nepotrebne vloge in postopke ter omogoča hitrejše prilagajanje dejanskemu stanju na terenu,
–      ponovna uvedba 11. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov iz 2018, s katero bi država ponovno predpisala podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje. S tem bodo izdelovalcem poročil dana enoznačna navodila, kako poročila izdelati. S tem bo dosežen dvig kakovosti poročil in njihovo vsebinsko poenotenje,
–      ukinitev dodatnega pridobivanja mnenja mnenjedajalca MOPE na PVO (v postopku pridobivanja IGD): na MOPE dajejo pripombe na enak način, kot to v prvi fazi pregleda vloge že opravi ekipa pregledovalcev na MNVP, ko vloga za pridobitev IGD pride do njih,
–      hitrejše reševanje enostavnejših vlog: poenostavitve za enostavnejše zadeve v povezavi z domnevo pozitivnega mnenja,
-     ureditev pravnega varstva za investitorje: predpisati mehanizme za zmanjševanje zlorabe statusa zainteresirane javnosti v postopkih in izvajanje zakonskih možnosti za odvzem statusa NVO v primeru dokazane zlorabe,
–      združitev postopkov pridobivanja IGD z (IED) OVD in one-stop-shop pristop v postopkih izdaje OVD tak pristop pomeni ena vlogo, eno vstopno (digitalno) kontaktno točko, en usklajen postopek in, kjer je mogoče, eno celovito odločbo, ki povzema vse sektorske pogoje (vode, zrak, druge emisije, posegi na varovana območja…). Tak pristop je vzpodbujen že v Direktivi o presoji vplivov na okolje (EIA), zahteva o uvedbi takega pristopa pa izhaja iz novejših uredb EK  - Uredba EU 2024/1735 o neto ničelni industriji (NZIA) in Uredba EU 2024/1252 o kritičnih surovinah (CRMA). Obe uredbi ne le da spodbujata, ampak tudi predpisujeta model enotne kontaktne točke in enotnega, usklajenega postopka z določenimi roki, digitalno dostopnostjo ter koordiniranim vodenjem vseh presoj; pri NZIA je izrecno predvidena tudi enotna, celovita odločba. To je danes evropski standard.

 2.      Povečanje števila uradnikov in zagotavljanje usposobljenosti udeležencev v postopkih

–      vzpostavitev stalnega mentorstva pri posameznih udeležencih v postopkih: povezava mladost – izkušenost,
–      skozi sistemizacijo zagotavljati ustrezno izpopolnjenost delovnih mest, predvsem v okviru odločevalcev na različnih nivojih državne uprave,
–    uvedba stalnega izobraževalnega sistema: za vse udeležence v postopku je potrebno vzpostaviti stalni izobraževalni sistem, kjer se bodo znanja strokovnjakov, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj in gradbenih dovoljenj ter institutov upravnega postopka, prenašala na odločevalce, kot so pristojna ministrstva in upravne enote, nosilci urejanja prostora in ostali mnenjedajalci, pripravljavci okoljskih strokovnih podlag, predstavniki svetovalnih inženiringov, ki delujejo kot vmesni člen med naročnikom, mnenjedajalci in ključnimi odločevalci in na koncu tudi naročniki. Ključen je tudi prenos znanja iz izkušenih kadrov na mlajše, ki so šele vstopili v proces upravnih postopkov na področju varstva okolja, okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter izdajanja gradbenih dovoljenj. Izdelati je potrebno izobraževalni program, na osnovi katerega bi se 2-3x letno izvedli izobraževalni seminarji za vse udeležence v teh procesih. MOPE v okviru pristojne zakonodaje izobraževalne procese opredeli kot obvezne za vse, ki v okviru pristojnih ministrstev, upravnih enot, drugih nosilcev urejanja prostora in ostalih mnenjedajalcev ter pripravljavcev okoljskih strokovnih podlag, sodelujejo v teh procesih, prav tako pa MOPE zagotavlja tudi informacijo o praksah v tujini (članice EU),
–     proučitev možnosti licenciranja izdelovalcev strokovnih podlag s strani IZS z vzpostavitvijo registra. Država mora predpisati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelovalci okoljskih poročil, prav tako mora predpisati tudi obvezno zavarovanje njihove odgovornosti. Izdelovalci strokovnih podlag morajo biti za tovrstne naloge maksimalno usposobljeni,
–      večja proaktivnost v postopkih odločanja na strani vlagateljev in/ali pripravljavcev vlog in odzivnost na pozive odločevalcev,
–      predhodni ustni posveti pred oddajo vlog / ogledi na terenu,
–      vrnitev medresorskih komisij ali skrbnikov zadev: odgovornost tudi za koordinacijo uradnih oseb, ki odločajo o posameznem področju vloge, koordinacijo mnenjedajalcev (pred izdajo negativnega ali nasprotnega z drugim mnenjem) ter skrb za odpravo morebitnih nasprotij ter spoštovanje instrukcijskih rokov. Mnenjedajalci iz področja varstva okolja morajo podajati tudi predloge rešitev,
–      vzpostavitev interne revizije postopkov: to bi pripomoglo k sprotnemu prepoznavanju postopkovnih in vsebinskih anomalij ter k pravočasnemu sistemskemu pristopu za njihovo preprečevanje,
–    nadgraditev informacijskega/dokumentnega sistema za sprotno spremljanje procesnih dejanj v posamezni zadevi, za zagotavljanje dostopa do dokumentacije že rešenih zadev ter zagotavljanju enake upravne prakse in baze podatkov ter tudi bolj kvalitetni pripravi dokumentacije s strani izdelovalcev, ker ne bi bilo treba vedno »začeti od začetka, kar bo vzpodbujalo uradnike k bolj proaktivnemu odzivu na procesnih zadevah, kjer so se roki že izrazito podaljšali,
–      enotna digitalna platforma (po vzoru e-graditev) za oddajo vlog in dokumentov: omogoča sprotni vpogled vlagateljem v kateri fazi so posamezna procesna dejanja ter javni dostop do dokumentov že rešenih zadev, zlasti izdelana okoljska poročila, poročila o vplivih na okolje, mnenja mnenjedajalcev. Poveže obstoječe sisteme, podatkovne baze, naprave in organizacije, državne organe in lokalne skupnostmi;

Vsi udeleženci strokovnega posveta so soglasno pozvali pristojni ministrstvi, da v čim večji možni meri proučita podane predloge, rešitve in zaključke ter jih vključita v zakonodajo ter vsakodnevno prakso, za kar pa bodo potrebne organizacijske spremembe. Prav tako je potrebno v najkrajšem možnem času pripraviti takšno zakonodajo iz področja pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij ter gradbenih dovoljenj ne glede na vrsto postopka, ki bo omogočala hitre, učinkovite, pregledne ter transparentne upravne postopke pri pridobivanju ključnih dokumentov za učinkovit investicijski razvoj države, ki je predpogoj za uspešen razvoj družbe in njenih sistemov, med katerimi je eden najpomembnejših družbenih sistemov prav gotovo gospodarstvo. Predlagane spremembe na tem področju so nujne tudi za tako zaželeni zeleni prehod in za uspešnejše črpanje evropskih in drugih razpoložljivih projektnih sredstev. Samo na tak način bomo zagotovili predvidljivo in učinkovito poslovno investicijsko okolje!