Med 9. in 11. avgustom je v Varšavi potekala konferenca Prognosfruit, na kateri je bila predstavljena napoved pridelka jabolk in hrušk v letu 2018. Napovedi kažejo, da lahko v letošnji sezoni v Evropi, po dveh zaporednih pozebah, pričakujemo poln pridelek. Ocenjujejo, da bo pridelek jabolk v EU znašal 12,6 mio ton, za kar so zaslužne ugodne vremenske razmere. Omenjen pridelek predstavlja 36 % povišanje v primerjavi z lanskim letom, vendar zgolj 3 % povišanje v primerjavi s povprečjem 2014-2016. Pridelek hrušk ocenjujejo na 2,3 mio ton, kar je 4 % več kot leta 2017. V Sloveniji naj bi po ocenah pridelali 65.000 ton jabolk in 4.000 ton hrušk.

Kvantitativna ocena tveganja izpostavljenosti alergenov v živilih se je v zadnjih letih izboljšala, vendar problem predstavlja ocena jakosti alergijskih reakcij. Ta je odvisna od številnih dejavnikov, kot so nenamerna izpostavljenost alergenom, lastnosti posameznika in postopki zdravljenja ob nastopu alergijske reakcije. Raziskave, ki proučujejo povezavo med količino zaužitega alergena in jakostjo alergijske reakcije so tudi pod kontroliranimi pogoji kompleksne. Epidemiološke raziskave pa ne podajajo jasnih zaključkov, zato se kaže potreba po dodatnih raziskavah na tem področju.

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je v juniju 2016 s strani nacionalnih pristojnih organov za prehrano 5 evropskih držav (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska) prejela pooblastilo, za pripravi priporočila za najvišji dnevni vnos dodanih sladkorjev. Sem spadajo vsi monosaharidi in disaharidi (glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza, maltoza), ki jih lahko najdemo v prehrani ljudi. Za določitev znanstvenega mnenja, ki bo služilo kot osnova za določitev najvišjih priporočenih vnosov sladkorja je bil razvit protokol, ki ga je v juniju 2018 potrdil odbor za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA). Končni protokol EFSA je bil objavljen v mesecu avgustu.

EFSA je opredelila postopek za odkrivanje nastajajočega tveganja v hrani in krmi. Glavni cilji so: (1) izvajanje aktivnosti za identifikacijo, oceno in deljenje informacij o tveganjih, ter koordinacija z ustreznimi mednarodnimi organizacijami; (2) spodbujanje pridobivanja in urejanja podatkov o tveganjih ter (3) evalvacija zbranih informacij in ocena tveganja. Oblikovali so tudi predloge glede nadaljnjega razvoja sistema, z vključevanjem družbenih ved izboljšanja procesiranja podatkov ter revidiranja postopka EFSA o identifikaciji tveganj, z namenom izboljšanja transparentnosti in komunikacije.

Odbor za aditive in vire hranil EFSA je opazil, da obstajajo novi podatki o absorpciji, distribuciji, metabolizmu in izločanju propan-1,2-diol alginata. Propan-1,2-diol alginat se po hidrolizi razcepi v propan-1,2-diol in alginsko kislino, ki sta bila pred kratkim ponovno ocenjena glede varnosti uporabe. Odbor je v mnenju zajel vse toksikokinetične in toksikološke podatke o omenjenih derivatih, v katerih ni bilo navedenih nobenih stranskih učinkov. Člani odbora so zaključili, da so kakršnikoli stranki učinki propan-1,2-diol alginata posledica propan-1,2-diola in da ocenjena izpostavljenost v vseh populacijskih skupinah ne presega vrednosti ADI za propan-1,2-diol alginata ter da posledično ne predstavlja tveganja.

Odbor za aditive in vire hranil EFSA je ocenil, da je na voljo dovolj podatkov o izpostavljenosti in toksičnosti aluminijevih sulfatov in natrijevega aluminijevega fosfata. Aluminijevi sulfati in natrijev aluminijev fosfat so dovoljeni le v nekaterih izdelkih, tako da je izpostavljenost verjetno zanemarljiva. Aluminijeve komponente imajo nizko biološko razpoložljivost in nizko akutno toksičnost, prav tako ni tveganj glede genotoksičnosti in kancerogenosti. Člani odbora so zaključili, da aluminijevi sulfati in natrijev aluminijev fosfat ne predstavljajo tveganja z vidika varnosti.

Leta 2008 je bil ekstrakt rožmarina s strani Odbora za aditive in vire hranil EFSA ocenjen kot kot aditiv, dovoljen za uporabo v več kategorijah živil in pri maksimalnih količinah. Leta 2015 je omenjeni odbor podal znanstveno mnenje o varnosti razširitve uporabe ekstrakta rožmarina v namazih na osnovi maščob. Na podlagi dostopnih podatkov živilske industrije so ocenili izpostavljenost ekstraktu rožmarina v hrani, ki pa naj bi presegala dejansko izpostavljenost.

Odbor za aditive in vire hranil EFSA je podal znanstveno mnenje o varnosti uporabe silicijevega dioksida kot živilskega aditiva. Ugotovljeno je bilo, da je absorpcija silikatov in aditiva talk zelo nizka, ni bilo dokazov o genotoksičnosti ali razvojni toksičnosti magnezijevega in kalcijevega silikata, ter talka, prav tako, kljub dolgoročni uporabi visokih doz magnezijevega trisilikata (do 4 g/osebo/dan) ni bilo odkritih potrjenih dokazov o poškodbah ledvic. Bili pa so dokazi o akumulaciji silikatov v ledvicah in jetrih pri podganah, zato je odbor zaključil, da ne morejo podati končne ocene o varnosti uporabe kalcijevega in magnezijevega silikata, magnezijevega trisilikata in aditiva talk kot živilskih aditivov.

Organizacija FAO je v sodelovanju s OIE (Svetovna organizacija za zdravje živali) in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) s pomočjo 154 sodelujočih držav izdala poročilo o nacionalnih aktivnosti na področju protimikrobne odpornosti pri ljudeh, rastlinah, živalih in okolju. Poročilo je pokazalo izboljšanje na področju aktivnosti glede protimikrobne odpornosti, vendar je imelo akcijske načrte do leta 2017 izdelanih le nekaj več kot polovica sodelujočih držav. Cilj je implementacija teh načrtov v prakso, nadziranje izvajanja in evalvacija. Pokazala se je tudi pomembnost sodelovanja med različnimi sektorji.

V raziskavi o poreklu živil so ugotovili, da ima velik del živil, ki so uvožena v VB poreklo iz tujine. V prvi polovici leta 2018 naj bi VB prejela hrano iz 191 drugih držav.