Izvoz sira ter posnetega mleka v prahu iz EU se je v zadnjih treh letih močno povečal. Pri tem je bilo do sedaj najbolj uspešno lansko leto. EU je v letu 2017 namreč izvozila 4,5 milijonov ton mlečnih izdelkov, kar je predstavljalo 11,4 milijard €.

Prednostne naloge SKP po letu 2020 bodo vključevale nova orodja za spodbujanje generacijske obnove ter olajšanega dostopa do zemljišč. Predstavnik EK je razkril, da nameravajo uvesti nove ukrepe, ki bodo v pomoč mladim v kmetijskem sektorju.

Države članice EU so odobrile izvedbo nove zakonodaje glede označevanja porekla glavne sestavine v živilu, v kolikor se to razlikuje od porekla živila. To pomeni, da ima EK sedaj prosto pot pri uporabi tega ukrepa.

Nova SKP po letu 2020 predstavlja priložnost za zmanjšanje zavržkov hrane. Na včerajšnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, so kmetijski ministri EU razpravljali o načinih za zmanjšanje zavržkov hrane v EU ter zaključili, da bodo že z letošnjim letom pričeli s spremljanjem napredka, tako na nacionalni kot na Evropski ravni.

Evropska unija si prizadeva za zmanjšanje njenega vpliva na krčenje gozdov v svetu. Krčenje gozdov je predvsem posledica pridobivanja obdelovalnih površin za gojenje tropskih rastlin, med drugim tudi soje. Do sedaj se Evropska komisija še ni zavezala za reševanje obstoječih problemov, s posodobljeno študijo pa nakazujejo potencialna ukrepanja na mednarodnem, evropskem in vladnem nivoju ter na nivoju verige oskrbe s hrano.

V publikaciji je opisanih 25 zgodb, kako so dobre prakse pri zagotavljanju varnosti hrane ter zdravja rastlin in živali pripomogle, da so manjši kmetje in predelovalci v razvijajočih se državah lažje poslovali in izboljšali svoj življenjski standard. Sodelovanje dveh organizacij (IFIF in FAO) je povezala proizvajalce krmil, živinorejce in vladne agencije predvsem v Afriki in Latinski Ameriki. Namen poročila je predstaviti smernice za proizvajalce, s pomočjo katerih bi lahko dosegali višje standarde varnosti hrane in krme.

Izkoriščanje moči raziskav in inovacij lahko vpliva na doseganje širših socialnih, političnih ter gospodarskih ciljev. Potrebno je le najti načine za povečanje gospodarske rasti. Enega izmed močnih orodij za doseganje le-te predstavljajo misije, ki lahko zagotovijo sredstva za raziskave in inovacije ter naložbe za reševanje kritičnih izzivov. Hkrati pa lahko misije spodbujajo gospodarsko rast, nova delovna mesta ter imajo pozitivne učinke na različne sektorje.

Trenutno ne obstajajo enotna priporočila za ravnanje z nenamerno dodanimi substancami v prevlekah za kovinsko embalažo. V ta namen si je Združena industrijsko-tehnična skupina za premaze na kovinskih embalažah (ang. The Technical Joint Industry Group of the Coated Rigid Metal Packaging sector), ki vključuje proizvajalce živilskih izdelkov in pijač, proizvajalce pločevink, dobavitelje materialov za prevleko pločevink in surovih materialov, zastavila cilj oblikovanja smernic, kako ravnati s temi snovmi. Pomembno je določiti vse snovi (in njihove količine), ki lahko preko kovinske embalaže migrirajo v živila ter količine, pri katerih imajo slednje lahko potencialno genotoksične učinke. V dokumentu sta opisana 2 načina, s pomočjo katerih lahko proizvajalci določijo, kako varna je kovinska embalaža, v katero pakirajo svoje izdelke.

Z namenom ozaveščanja držav članic Evropske unije o potencialnemu tveganju pri uporabi nanotehnologije, je EFSA leta 2010 vzpostavila Delovno skupino za oceno tveganja izpostavljenosti nanotehnologiji preko živil in živalske krme (ang. Network for Risk Assessment of Nanotechnologies in Food and Feed). Poročilo obvešča javnost, proizvajalce in raziskovalce o možnih tveganjih, ki se lahko pojavijo pri uporabi nanotehnologije. Trenutno je še vedno na voljo premalo podatkov in enotnih metodoloških postopkov, s pomočjo katerih bi EFSA lahko podala oceno tveganja o uporabi nanotehnologije in »nano« znanosti. Prenavljajo pa smernice o oceni tveganja uporabe nanotehnologije pri proizvodnji živil, krme in pesticidov iz leta 2011, ki naj bi bile končane sredi letošnjega leta.

Iz Uredbe 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku so trenutno izvzete alkoholne pijače, ki vsebujejo 1,2 vol. % alkohola. To pomeni, da ni obvezno navajati seznama sestavin alkoholnih pijač kot tudi ne tabele hranilne vrednosti. Kljub temu pa so se evropski proizvajalci alkoholnih pijač odločili oblikovati samoregulativne ukrepe, s katerimi bodo potrošnikom zagotovili vse potrebne informacije o sestavinah ter hranilni vrednosti različnih kategorij alkoholnih pijač (pivo, vino in žgane pijače). Marca 2015 so s postopnim navajanjem seznama sestavin in informacij o hranilni vrednosti v skladu s pravili uredbe pričeli pivovarji (PMD01a). Podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sadnih vin in ciderja je združenje AICV ponudilo podporo pri navajanju seznama sestavin in hranilne vrednosti (PMD01b). Na svojih izdelkih bodo informacije o sestavi izdelkov ter njihovi hranilni vrednosti navajali tudi proizvajalci vin (PMD01c). Sektor žganih pijač pa se je zavezal, da bo omenjene informacije zagotovil do konca leta 2022 (PMD01d).