Možnosti za Britanske kmete, da razširijo uporabo naprav za anaerobno presnovo na svojih kmetijah, po Brexitu ostajajo negotove. Kmetijski sektor je trenutno s strani britanske politike precej zanemarjen, saj politika precej časa in truda namenja pogajanjem glede pogojev izstopa VB iz EU.
V petek je EU sklenila Ekonomski partnerski sporazum z Japonsko. Pričakuje se, da bo sporazum močno izboljšal dostop do japonskega trga, ki šteje 127 mio potrošnikov, za evropske agroživilske izvozne proizvode, kot so sir, vino in meso. Japonska bo prav tako zagotovila zaščito za 200 evropskih geografskih označb.
Ob priznanju, da so v prvi fazi pogajanj glede izstopa VB iz EU dosegli zadosten napredek, je svet EU pripravil niz osnutkov smernic, ki jih bo potrebno sprejeti na naslednjem sestanku sveta. Dokument predvideva tranzicijsko obdobje, kjer se bo morala VB držati vseh pravil EU, vendar ne bo imela pravice do volitev in predstavnikov v institucijah.
Po tednih intenzivnih pogajanj, sta britanska premierka Theresa May in predsednik EK Jean-Claude Juncker v petek oznanila, da sta se VB n EU sprejeli sporazum o pogojih izstopa VB iz EU v letu 2019.
Države članice EU so prejšnji teden glasovale za umik drugega referenčnega laboratorija za bolezen parkljevke in slinavke iz Velike Britanije. Kot glavni razlog navajajo Brexit. Sedež laboratorija bo tako s 1. januarjem 2019 premeščen v Belgijo in Francijo.
Okoljska organizacija Greenpeace je opozorila, da bo predlagani trgovinski sporazum med EU in Južno Ameriko povzročil izgubo naravnih habitatov v amazonskem področju. Zaradi povečane proizvodnje govejega mesa in pridelave soje je namreč povečano krčenje gozdov.
Nekatere parlamentarne skupine želijo sprožiti tožbo zoper implementacijsko uredbo EK, ki je podaljšala veljavnost avtorizacije glifosata za nadaljnjih pet let. Obstaja namreč trdna pravna podlaga za spodbijanje izvedbenega sklepa EK, ki bo 12. decembra tudi uradno napovedan.
Strokovnjaki iz industrije so poslancem EP omenili, da bi SKP EU morala kmete spodbuditi k ohranjanju kulturnih sort rastlin. Po njihovem mnenju bi večja uporaba različnih sort poljščin lahko povečala letno globalno proizvodnjo hrane za 125-250 mrd EUR.
Javno posvetovanje Evropske komisije je pokazalo, da večina deležnikov podpira ukrepe EU glede zatiranja nepoštenih trgovinskih praks (NTP) v celotni verigi oskrbe s hrano. Prvi rezultati kažejo, da se je 94 % vprašanih strinjalo, da NTP negativno vplivajo na kmete, 95 % se jih je strinjalo, da bi bilo glede tega potrebo ukrepati in 87 % od teh, da bi pobudo glede tega morala prevzeti EU.
V skladu s skupnim besedilom, ki sta ga objavila dva svetovalna odbora te države, je pomanjkanje napredka glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju Velike Britanije od leta 2009 zaskrbljujoče. Dokument zato določa tudi možne smernice za doseganje spremenjene politike na tem področju.