Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo) - UL 98/2004
Na podlagi 153. člena Poslovnika
državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17.
junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu
potrošnikov, ki obsega:
- Zakon o varstvu potrošnikov -
ZVPot (Uradni list RS, št. 20/98, z dne 13. 3. 1998),
- Popravek Zakona o varstvu potrošnikov -
ZVPot (Uradni list RS, št. 25/98 z dne 28. 3. 1998),
- Zakon o splošni varnosti proizvodov -
ZSVP (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-A (Uradni list RS, št. 110/02
z dne 18. 12. 2002) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-B (Uradni list RS, št. 51/04 z
dne 7. 5. 2004).
Št. 700-01/90-6/33
Ljubljana, dne 17. junija 2004.
EPA 1374-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O
N
O VARSTVU POTROŠNIKOV
(uradno prečiščeno
besedilo)
(ZVPot-UPB2)
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
člen
(1) Ta zakon ureja pravice
potrošnikov in potrošnic (v nadaljnjem besedilu: potrošnikov) pri
ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s
strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih
subjektov, da te pravice zagotavljajo.
(2) Po tem zakonu je potrošnik
fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za
namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
(3) Po tem zakonu se šteje za
podjetje pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno
dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali
lastninsko pripadnost.
(4) Obveznosti, ki jih ima po
tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge
organizacije oziroma druge fizične osebe, ki zagotavljajo
potrošnikom blago in storitve.
(5) Proizvajalec je po tem
zakonu podjetje, ki izdeluje končne izdelke ali sestavne dele ali
pridobiva osnovne surovine ali oseba, ki se s svojo firmo,
blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku
predstavlja kot njegov proizvajalec. Za proizvajalca se štejejo
tudi uvoznik izdelka, predstavništvo proizvajalca v Republiki
Sloveniji ali katerakoli druga oseba, ki daje videz, da je
proizvajalec s tem, da blago označi s svojim imenom, blagovno
znamko ali drugim znakom razlikovanja.
(6) Za uvoznika izdelka se šteje
vsak uvoznik izdelka na ozemlje držav članic Evropskih
skupnosti.
(7) Po tem zakonu so storitve
informacijske družbe tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo
preko svetovnega spleta oziroma interneta in vključujejo prodajo
storitev in blaga na podlagi sklepanja pogodb preko svetovnega
spleta oziroma interneta ter brezplačne storitve kot so
posredovanje podatkov in oglasna sporočila, če ni drugače urejeno s
tem ali drugim zakonom.
(8) Po tem zakonu je ponudnik
storitev informacijske družbe vsako podjetje, ki nudi storitve iz
prejšnjega odstavka.
(9) Finančne storitve po tem
zakonu so storitve, ki so predmet zakonov, ki urejajo področje
bančništva, zavarovalništva, trga vrednostnih papirjev
investicijskih skladov, pokojninskih skladov, plačilnega prometa in
potrošniških kreditov.
(10) Pravice, ki potrošniku
pripadajo po tem zakonu, ne posegajo v njegove pravice, ki jih ima
po splošnih predpisih o obligacijskih razmerjih.
(11) Pravic, ki pripadajo
potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali
izključiti.
(12) Vlada Republike Slovenije
spremeni tolarske zneske iz tega zakona, če se pomembneje spremeni
razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke
Slovenije.
2.
člen
(1) Podjetje mora s potrošniki
poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita
italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne
skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime
svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku v
slovenskem jeziku posredovati potrebne informacije glede
značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Pri
tem lahko uporablja tudi splošno razumljive simbole in
slike.
(2) Podjetje lahko v pisnih
sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku,
uporablja tudi skrajšano firmo, če je s skrajšano firmo vpisano v
register, in kraj, kjer posluje, ali naslov spletnih strani, če je
iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjih
dveh odstavkov je dolžan ponudnik storitev informacijske družbe
omogočiti tudi enostaven, neposreden in stalen dostop
do:
- svojih podatkov, vključno s
svojim elektronskim naslovom,
- podatkov o vpisu v register oziroma
drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in
številke vpisa,
- naziva pristojnega državnega organa,
zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost
potrebuje posebno dovoljenje,
- naziva poklicne zbornice oziroma
združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta
podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in
načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za
katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v
zbornice ali podobna združenja,
- podatkov o obveznosti plačila davka na
dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.
3.
člen
(1) Podjetja in druge
organizacije, ki zagotavljajo potrošnikom javne storitve in
dobrine, so dolžni zagotoviti redno in kakovostno opravljanje
storitev ter skrbeti za ustrezen razvoj in dvig kakovosti
storitev.
(2) Če potrošnik pri pogodbah o
zagotavljanju javnih storitev in dobrin zamudi z izpolnitvijo
obveznosti, ga mora upnik s pisnim opominom pozvati k izpolnitvi
obveznosti in mu določiti naknadni rok za izpolnitev, ki ne sme
biti krajši od 15 dni, če drug zakon ne določa daljšega roka. Pred
iztekom dodatnega roka za izpolnitev upnik ne sme prekiniti
zagotavljanja javne storitve ali dobrine.
II. ODGOVORNOST ZA IZDELEK
4.
člen
(1) V skladu s splošnimi pravili
o odgovornosti za škodo in s pravilom o odgovornosti proizvajalca
stvari z napako je dolžan proizvajalec izdelka, kadar napaka na
izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka
ali kadar zaradi napake na izdelku nastane škoda na drugi stvari,
povrniti nastalo škodo.
(2) Škodo na drugi stvari je
proizvajalec dolžan povrniti, če presega vrednost 100.000 tolarjev,
in to le tedaj, če je poškodovana stvar običajno namenjena za
osebno uporabo in jo je oškodovanec uporabljal pretežno za osebno
uporabo.
(3) Če proizvajalca izdelka ali
uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za
proizvajalca, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem,
kdo je proizvajalec oziroma uvoznik, ali katera oseba mu je izdelek
dobavila.
5.
člen
Izdelek v smislu tega poglavja
je vsaka premična stvar, tudi če je del druge premične stvari ali
je povezana z nepremično stvarjo, vključno z električno
energijo.
6.
člen
(1) Izdelek ima napako, kadar
njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno
pričakuje. Pri oceni, kakšno varnost je potrošnik upravičen
pričakovati, je treba upoštevati zlasti:
1. predstavitev izdelka glede na
njegovo namembnost,
2. predvidljivo uporabo izdelka na
razumen način,
3. čas, ko je bil izdelek dan v
promet.
(2) Ne šteje se, da ima izdelek
napako samo zato, ker je bil pozneje dan v promet boljši
izdelek.
7.
člen
Oškodovanec mora dokazati
napako, škodo in vzročno zvezo med njima.
8.
člen
Izdelek je dan v promet v
trenutku, ko ga je proizvajalec ne glede na pravni naslov dal na
razpolago ali v uporabo oziroma ga je odposlal.
9.
člen
Proizvajalec je odgovoren za
škodo, ki jo je povzročil izdelek z napako, če je škoda nastala
deset let od dneva, ko je ta izdelek dal v promet.
10.
člen
Proizvajalec ni
odgovoren za škodo, če dokaže, da:
- izdelka ni dal v promet;
- iz okoliščin izhaja, da napake, ki je
povzročila škodo, ni bilo v času, ko je izdelek dal v promet;
- je napaka posledica skladnosti izdelka
s prisilnimi predpisi;
- je izdelal le sestavni del oziroma
sestavino izdelka oziroma pridobil osnovno surovino ali dodatno
surovino ali aditiv in da je napaka nastala zaradi konstrukcije ali
izdelave izdelka, v katerega je bil sestavni del vgrajen oziroma za
katerega je bila uporabljena osnovna ali dodatna surovina oziroma
aditiv, ali da je napaka nastala zaradi navodila proizvajalca tega
izdelka;
- svetovna raven znanosti in tehničnega
napredka v času, ko je dal izdelek v promet, ni bila takšna, da bi
bilo možno napako na izdelku odkriti (npr. z znanimi metodami in
analizami);
- izdelka ni izdelal za prodajo ali
kakršnokoli drugo obliko distribucije v ekonomske namene, niti ga
ni izdelal ali dal v promet v okviru svoje dejavnosti.
11.
člen
Odgovornosti za škodo po tem
poglavju s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
11.a
člen
Pravice iz tega poglavja
pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za
potrošnike.
III.
OGLAŠEVANJE BLAGA IN STORITEV
12.
člen
(1) Oglaševanje blaga in
storitev ne sme biti v nasprotju z zakonom, ne sme biti nedostojno
ali zavajajoče.
(2) Oglaševalska sporočila
morajo biti v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita
italijanska ali madžarska narodna skupnost pa so lahko v jeziku
narodne skupnosti. Posamezne besede ali krajše besedne zveze v
tujem jeziku, ki so zaradi običajne uporabe razumljive večini
potrošnikov, se lahko uporabljajo, če predstavljajo sestavni del
celostne podobe.
12.a
člen
Nedostojno oglaševanje blaga in
storitev pomeni oglaševanje, ki vsebuje sestavine, ki so žaljive
ali bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in
gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali.
12.b
člen
(1) Zavajajoče oglaševanje po
tem zakonu pomeni vsako oglaševanje, ki na kakršenkoli način,
vključno s predstavitvijo blaga in storitev, zavaja ali utegne
zavajati potrošnika, ki mu je oglaševanje namenjeno ali ga lahko
doseže in ki bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na
ekonomsko obnašanje potrošnika ali ki iz enakih razlogov škodi ali
bi verjetno škodilo konkurentom.
(2) Zavajajoče oglaševanje je
zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo
potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene, ki
vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne
sestavine, ki potrošnika zavajajo ali bi ga lahko
zavajale.
12.c
člen
(1) Primerjalno oglaševanje po
tem zakonu pomeni vsako oglaševanje, ki na kakršenkoli način,
izrecno ali z nakazovanjem, določa identiteto konkurenta oziroma
blaga ali storitev, ki jih ponuja konkurent.
(2) Primerjalno oglaševanje je
dovoljeno, če:
- ni zavajajoče;
- primerja resnične podatke glede blaga
ali storitev, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak
pomen;
- objektivno primerja eno ali več
objektivnih, namenskih ali predstavitvenih lastnosti glede takega
blaga, tudi cene;
- ne ustvarja zmede na trgu med
oglaševalcem in konkurentom ali med blagovnimi oziroma storitvenimi
znamkami, trgovskimi imeni, drugimi znaki razlikovanja, blagom ali
storitvami oglaševalca in konkurentov;
- ne diskreditira ali očrni blagovnih
oziroma storitvenih znamk, trgovskih imen, drugih znakov
razlikovanja, storitev, dejavnosti ali razmer konkurenta;
- pri izdelkih z označbo porekla blaga v
vsakem primeru obravnava izdelke z enakim poreklom;
- se nelojalno ne okorišča z ugledom
blagovne oziroma storitvene znamke, trgovskega imena ali drugimi
znaki razlikovanja konkurenta ali s poreklom konkurenčnih
proizvodov;
- ne predstavlja blaga ali storitev kot
ponaredke ali kopije blaga, ki ima zavarovano blagovno oziroma
storitveno znamko ali trgovsko ime.
(3) Vsaka primerjava, ki se
nanaša na posebno ponudbo mora jasno in nedvoumno navajati datum
prenehanja ponudbe. Če ponudba še ni pričela veljati, mora navajati
tudi datum začetka obdobja, v katerem se uporablja posebna cena ali
kaki drugi pogoji. Primerjava mora navajati, da posebna ponudba
velja le za omejene količine blaga in storitev.
12.č
člen
Določila tega poglavja se
uporabljajo tudi za oblike oglaševanja, ki niso namenjene
potrošnikom.
12.d
člen
(1) Glede na okoliščine
konkretnega primera in upoštevajoč upravičen interes oglaševalca,
potrošnika in drugih strank v postopku lahko sodišče ali organ pred
katerim teče postopek v postopku, ki se nanaša na oglaševanje, od
oglaševalca zahteva, naj predloži dokaze o resničnosti
oglaševalskih trditev, v katerih navaja domnevana dejstva, pri
primerjalnem oglaševanju pa, da mora predložiti dokaze v roku, ki
ne sme biti daljši od osmih dni.
(2) Če oglaševalec dokazov iz
prejšnjega odstavka ne predloži ali če predloži pomanjkljive
dokaze, se šteje, da trditve, v katerih so navedena domnevana
dejstva, niso točne.
13.
člen
Na zahtevo državnega organa,
organizacije potrošnikov, potrošnika ali na lastno pobudo lahko
poda stanovsko združenje oglaševalcev mnenje o tem, ali je določeno
oglaševanje nedostojno oziroma zavajajoče.
14.
člen
(1) Pravne in fizične, domače
ali tuje osebe, ki opravljajo dejavnost oglaševanja na območju
Republike Slovenije, se lahko združujejo v Slovensko oglaševalsko
zbornico.
(2) Zbornica je pravna oseba.
Svojo organizacijo in delovanje določi s statutom.
15.
člen
Oglaševanje ne sme vsebovati
sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno
ali drugačno škodo pri otrocih ali sestavin, ki izkoriščajo ali bi
lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje
izkušenj.
15.a
člen
(1) V vseh oglaševalskih
sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske
družbe, mora biti, če ni z drugim predpisom to že urejeno v enakem
ali večjem obsegu, poleg podatkov iz 2. člena tega zakona
zagotovljeno tudi, da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko
sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik.
(2) Če oglaševalsko sporočilo
obsega posebne ponudbe (popusti, premije, darila in podobno),
morajo biti le-te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev
pa dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni. Enako velja tudi za
dovoljena nagradna tekmovanja ali igre na srečo.
IV.
GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI
15.b
člen
(1) Blago, za katero se izda
garancija za brezhibno delovanje, je blago, katerega brezhibno
delovanje se zagotavlja z vzdrževanjem ali zamenjavo njegovih
sestavnih delov. To velja tudi za blago, ki se kupuje samostojno,
uporablja pa se kot sestavni del drugega blaga.
(2) Minister, pristojen za
gospodarstvo, izda predpis, s katerim določi blago iz prvega
odstavka tega člena ter podrobneje uredi garancijske obveznosti za
posamezne vrste blaga, zlasti:
- najkrajši garancijski rok;
- čas po preteku garancijskega roka, v
katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje, nadomestne
dele in priklopne aparate.
16.
člen
(1) Za blago iz prejšnjega člena
mora proizvajalec ali prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe
izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in
uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Pri tem je dolžan
zagotoviti pooblaščeni servis, razen če sam ne opravlja te
dejavnosti.
(2) Pooblaščen je tisti servis,
ki ima veljavno pooblastilo proizvajalca, da lahko izvaja servisna
dela na proizvodih in ima sklenjeno pogodbo za dobavo originalnih
rezervnih delov.
(3) Garancijski list mora biti
za potrošnika lahko razumljiv. Kadar je izdelek namenjen prodaji na
ozemlju Republike Slovenije, mora biti garancijski list v celoti v
slovenskem jeziku.
(4) Proizvajalec je dolžan
zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka, za čas garancijskega
roka oziroma njegovega podaljšanja brezplačno, po poteku le tega pa
proti plačilu tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno
pogodbo o servisiranju z drugo osebo.
(5) Tudi po preteku
garancijskega roka je proizvajalec dolžan potrošniku zagotavljati
vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate.
(6) Pravice iz garancije lahko
potrošnik uveljavlja tudi proti prodajalcu.
(7) Tudi za rabljeno blago iz
15.b člena mora prodajalec, registriran za opravljanje dejavnosti
prodaje rabljenega blaga, ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti
potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo in
seznam pooblaščenih servisov. V primeru, da za tako blago v
Republiki Sloveniji še ni pooblaščenega servisa, je dolžan
zagotoviti pooblaščeni servis, razen če sam ne opravlja te
dejavnosti.
(8) Prodajalec stanovanja ali
poslovnega prostora mora kupcu najkasneje ob izročitvi stanovanja
predati garancijske liste za vso vgrajeno blago iz 15.b člena tega
zakona.
17.
člen
(črtan)
18.
člen
(1) Garancijski list mora
vsebovati zlasti naslednje podatke:
1. firmo in sedež
proizvajalca,
2. podatke, ki identificirajo
blago,
3. izjavo, da proizvajalec jamči
za kakovost oziroma za brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki
začne teči z izročitvijo blaga potrošniku,
4. trajanje garancijskega
roka,
5. firmo in sedež prodajalca ter
datum izročitve blaga potrošniku,
6. najkrajši garancijski rok, ki
ne sme biti krajši od enega leta, razen če gre za rabljeno blago,
za katerega lahko prodajalec določi krajši garancijski rok,
7. čas po preteku garancijskega
roka, v katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje,
nadomestne dele in priklopne aparate, ki mora biti vsaj trikrat
daljši od garancijskega roka.
(2) Proizvajalec ima obveznosti
po zakonu, tudi če za blago, določeno v predpisu iz 15.b člena tega
zakona, garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen potrošniku
ali iz njegove vsebine ne izhajajo z zakonom predpisane obveznosti
proizvajalca.
(3) Šteje se, da garancijski
list ni bil izdan, če potrošniku niso bile izročene listine, na
katerih so vsi podatki iz prvega odstavka tega člena. Če se podatki
iz prvega odstavka tega člena nahajajo na različnih listinah, mora
prodajalec potrošnika na to posebej opozoriti.
(4) Proizvajalec ima vse
obveznosti po zakonu tudi, če garancija ni obvezna, pa jo je javno
obljubljal (prostovoljna garancija).
19.
člen
Stroške za material, nadomestne
dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri
odpravljanju okvar oziroma pri nadomestitvi izdelka z novim na
podlagi garancije, plača proizvajalec.
20.
člen
(1) Proizvajalec mora
zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi
nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj
sprejmejo blago v popravilo in da napake odpravijo najkasneje v
skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oziroma
pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo okvare in
pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori,
mora potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim
in brezhibnim izdelkom.
(2) Proizvajalec oziroma
pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za
katerega le ta uveljavlja garancijo, zagotovi brezplačno uporabo
podobnega izdelka.
(3) V primeru, da proizvajalec
oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi, ima
potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi
tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je
zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.
21.
člen
Pravice iz tega poglavja
pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za
potrošnike.
V. POGODBENI POGOJI
22.
člen
(1) Za pogodbene pogoje po tem
zakonu se štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje,
zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali
splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba
sklicuje.
(2) Pogodbeni pogoji zavezujejo
potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z
njihovim celotnim besedilom.
(3) Šteje se, da je bil
potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga
je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez
težav.
(4) Pogodbeni pogoji iz prvega
odstavka tega člena morajo biti jasni in razumljivi.
(5) Nejasna določila je treba
razlagati v korist potrošnika.
23.
člen
(1) Podjetje ne sme postavljati
pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika.
(2) Pogodbeni pogoji iz
prejšnjega odstavka so nični.
24.
člen
(1) Pogodbeni pogoji se štejejo
za nepoštene, če:
- v škodo potrošnika povzročijo
znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
ali
- povzročijo, da je izpolnitev pogodbe
neutemeljeno v škodo potrošnika ali
- povzročijo, da je izpolnitev pogodbe
znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval
ali
- nasprotujejo načelu poštenja in
vestnosti.
(2) Pogodbene pogoje je treba
razlagati v povezavi z drugimi pogoji v isti pogodbi ali v drugi
pogodbi med istima strankama in ob upoštevanju narave blaga oziroma
storitev in vseh drugih okoliščin v zvezi s sklenitvijo
pogodbe.
(3) Če so izpolnjeni pogoji iz
prvega odstavka tega člena, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj
zlasti določba:
- po kateri lahko podjetje
odstopi od pogodbe v vsakem primeru;
- s katero se potrošnik odpove pravici do
uveljavljanja določenih ugovorov (npr. ugovor zaradi ničnosti,
spodbojnosti, neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe);
- po kateri cena ni določena ali ni
dovolj določena;
- ki izključuje odgovornost za škodo, ki
jo je podjetje ali oseba, za katero je podjetje odgovorno,
povzročila namenoma ali iz malomarnosti;
- s katero si podjetje zagotovi
neprimerno dolg rok za izpolnitev potrošnikovega naročila;
- s katero se podjetju dovoljuje, da
enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno
razmerje;
- po kateri si podjetje pridrži pravico
odločati, ali je dobavljeno blago v skladu s pogoji iz pogodbe;
- s katero se določi pogodbena kazen v
korist podjetja;
- s katero lahko podjetje prenese svoje
pogodbene obveznosti na tretjo osebo, ki v pogodbi ni bila navedena
po imenu;
- s katero se na potrošnika prenese
dokazno breme, ki ga po veljavnem pravu nosi podjetje;
- ki izključuje ali omejuje odgovornost
podjetja za primer smrti ali poškodb potrošnika, ki so posledica
dejanja ali opustitve podjetja;
- ki od potrošnika zahteva plačilo
nesorazmerno visokega nadomestila v primeru, ko potrošnik ne
izpolni svojih pogodbenih obveznosti;
- ki podjetju omogoča, da brez primernega
odstopnega roka odstopi od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas;
- ki podjetju omogoča, da enostransko in
brez navedbe razlogov spremeni lastnosti blaga ali storitev, ki so
predmet pogodbe;
- ki podjetju omogoča, da ceno blaga ali
storitev določi ali zviša ob dobavi, potrošniku pa ne daje možnosti
odstopa od pogodbe, če je tako določena cena previsoka glede na
ceno, dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe;
- ki podjetju daje izključno pravico
razlage pogodbenih določil;
- ki potrošnika zavezuje k izpolnitvi
vseh pogodbenih obveznosti tudi v primeru, ko podjetje ne izpolni
svojih pogodbenih obveznosti;
- ki omejuje ali izključuje potrošnikove
pravice do pravnega varstva, zlasti še določbe, ki potrošniku
omejujejo dostop do dokaznega gradiva;
- ki daje podjetju pravico do
podaljševanja pogodbe sklenjene za določen čas, kadar je rok, v
katerem lahko potrošnik izrazi željo, da ne bo podaljšal pogodbe,
nerazumno kratek;
- ki omejuje obveznost podjetja, da
spoštuje obveznosti, ki so jih prevzeli njegovi zastopniki.
VI.
PRODAJA BLAGA IN OPRAVLJANJE STORITEV
1.
Splošno
25.
člen
(1) Podjetje mora prodajati
blago potrošniku oziroma opravljati storitve zanj na način, ki ni v
nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.
(2) Podjetje mora prodajati
blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi
pogoji.
26.
člen
(1) Podjetje mora za blago
oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje
davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za
davek na dodano vrednost.
(2) Cena blaga oziroma storitve
mora biti označena v tolarjih.
(3) Podjetje mora upoštevati
označene cene.
(4) V primeru, da gre za ponudbo
v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno
in nedvoumno navedeno ali cena vključuje tudi stroške
dostave.
(5) Minister, pristojen za
trgovino, predpiše način označevanja cen blaga in
storitev.
27.
člen
Ne glede na splošna pravila o
obligacijskih razmerjih se denarna obveznost potrošnika, ki se
plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni
promet, šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki
organizaciji.
27.a
člen
(1) Ne glede na splošna pravila
o obligacijskih razmerjih se v primeru zamude pri plačilu s strani
potrošnika kot pogodbene stranke, ne sme dogovoriti uporabe višjih
zamudnih obresti, kot jih določa obligacijski zakonik.
(2) Stroški opomina, ki ga izda
podjetje, v primeru zamude plačila potrošnika kot pogodbene
stranke, ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in
pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti.
2.
Posebna pravila o lastnostih blaga
28.
člen
(1) Podjetje mora razprodajo
objaviti na krajevno običajen način. Objava o uvedbi razprodaje
mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času
trajanja tovrstne prodaje.
(2) Blago, ki je na razprodaji,
mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano
ceno.
(3) Če je odstotek znižanja
objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati
najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na
razprodaji.
29.
člen
Blago, ki je na razprodaji zato,
ker bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, mora imeti poleg označbe
iz drugega odstavka 28. člena tudi posebej označen datum, ko poteče
rok uporabnosti.
30.
člen
Podjetje, ki prodaja blago z
napako, mora tako blago fizično ločiti od redne prodaje brezhibnega
blaga in vidno opozoriti, da gre za prodajo blaga z napako, ter
vsak kos takega blaga posebej označiti.
31.
člen
(1) Podjetje je dolžno storiti
vse, kar je potrebno, da se ohranijo vse lastnosti blaga, ki je
namenjeno prodaji, zlasti blaga z omejenim rokom
uporabnosti.
(2) Če je za blago predpisan rok
uporabnosti, mora biti ta rok na blagu vidno in čitljivo
označen.
(3) Če blago zaradi svojih
lastnosti ni primerno za običajno uporabo, ga podjetje ne sme dati
v prodajo oziroma mora ustaviti njegovo prodajo ali na njem
označiti, za katere namene je uporabno tudi s temi
lastnostmi.
32.
člen
(1) Podjetje mora potrošnika
seznaniti z lastnostmi ponujenega blaga, po katerem
povprašuje.
(2) Na izbranem kosu blaga mora
podjetje potrošniku nazorno prikazati delovanje in ugotoviti
njegovo brezhibnost. Če to ni mogoče, je podjetje dolžno potrošniku
dati podrobna navodila in pojasnila o prodanem blagu.
(3) Če podjetje ne more
zagotoviti zahteve iz drugega odstavka, mora odstraniti blago iz
prodaje.
33.
člen
(1) Blagu, pri katerem je za
njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik
z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za
druge ali onesnažil okolje, mora proizvajalec priložiti navodilo za
uporabo. Navodila za uporabo so lahko tudi prilepljena ali
natisnjena na blagu oziroma na njegovi embalaži. Navodilo za
uporabo je lahko v obliki besedila, slike ali skice oziroma
kombinacije teh oblik.
(2) Vsebina navodila za uporabo
mora biti za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati
pravilno uporabo izdelka. Kadar je blago namenjeno prodaji na
ozemlju Republike Slovenije, mora biti navodilo za uporabo v celoti
v slovenskem jeziku.
(3) Navodilo za uporabo je
dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji blaga
potrošnikom.
34.
člen
Podjetje mora za blago, ki je
namenjeno prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajaln in
prodaji blaga, sklenjeni s pogodbami na daljavo, izročiti označbe,
certifikat, izjavo o skladnosti, garancijski list, navodilo za
sestavo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov oziroma druge
spremne dokumente, če je s predpisom tako določeno.
35.
člen
(1) Podjetje je dolžno za
prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun,
razen če ni z drugim predpisom drugače določeno.
(2) Potrošniku mora podjetje
omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na
kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene
storitve.
36.
člen
(1) Prodajalec mora blago
prodajati v primerni embalaži.
(2) Na potrošnikovo zahtevo je
podjetje dolžno blago posebej zaviti. Takšno zavijanje lahko
podjetje potrošniku posebej zaračuna do višine dejanskih
stroškov.
(3) Embalaža mora biti zdravju
neškodljiva, primerna obliki in teži blaga in ne sme zavajati
potrošnika o velikosti in teži blaga.
(4) Prodajalec mora na
potrošnikovo zahtevo obdržati embalažo.
37.
člen
(1) Prodajalec mora potrošniku
izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne in pravne
napake svoje izpolnitve.
(2) Napaka je
stvarna:
1. če stvar nima lastnosti, ki so
potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
2. če stvar nima lastnosti, ki so
potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila
prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
3. če stvar nima lastnosti in
odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma
predpisane;
4. če je prodajalec izročil stvar,
ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali
model pokazan le zaradi obvestila.
(3) Primernost blaga za normalno
rabo se presoja glede na običajno blago enake vrste in ob
upoštevanju kakršnihkoli prodajalčevih izjav o značilnostih blaga,
ki jih je dal prodajalec ali proizvajalec zlasti z oglaševanjem,
predstavitvijo izdelka ali navedbami na blagu samem.
(4) Za odgovornost za stvarne in
pravne napake se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska
razmerja, če ta zakon ne določa drugače.
37.a
člen
(1) Potrošnik lahko uveljavlja
svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti
prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka
odkrita.
(2) Potrošnik mora v obvestilu o
napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar
pregleda.
(3) Obvestilo o napaki lahko
potrošnik prodajalcu sporoči osebno, o čemer mu prodajalec mora
izdati potrdilo, ali ga pošlje v prodajalno, kjer je bila stvar
kupljena, ali pa zastopniku prodajalca, s katerim je sklenil
pogodbo.
37.b
člen
(1) Prodajalec ne odgovarja za
stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti,
odkar je bila stvar izročena.
(2) Če je predmet pogodbe med
prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, ne odgovarja prodajalec
za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mine leto dni,
odkar je bila stvar izročena.
(3) Šteje se, da je napaka na
stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest
mesecev od izročitve.
37.c
člen
(1) Potrošnik, ki je pravilno
obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati,
da:
- odpravi napako na blagu ali
- vrne del plačanega zneska v
sorazmerju z napako ali
- blago z napako zamenja z novim
brezhibnim blagom ali
- vrne plačani znesek.
(2) V vsakem primeru ima
potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode,
zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela,
prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi izpolnitve
obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Pravice potrošnika iz prvega
odstavka ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni
napaki obvestil prodajalca.
37.č
člen
(1) Z nobenim pogodbenim
določilom ni mogoče omejiti ali izključiti prodajalčeve
odgovornosti za stvarne napake, kot je določena s tem
zakonom.
(2) Pogodbeno določilo, ki
nasprotuje prejšnjemu odstavku, je nično.
38.
člen
(1) Potrošnik ima pravico, če je
bila storitev opravljena nepravilno, od izvajalca storitve
zahtevati, da:
- odpravi pomanjkljivosti pri
opravljeni storitvi ali
- vrne del plačanega zneska v
sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali
- ponovno opravi storitev ali
- vrne plačani znesek.
(2) Roki, ki so določeni za
odgovornost prodajalca za stvarne napake, se smiselno uporabljajo
tudi za izvajalca storitve, če s posebnim zakonom ni določen daljši
rok.
39.
člen
(1) Če v primerih iz 37. in 38.
člena napaka ni sporna, mora podjetje čimprej, vendar najpozneje v
roku osmih dni ugoditi potrošnikovi zahtevi.
(2) Podjetje mora pisno
odgovoriti potrošniku na zahtevo najpozneje v osmih dneh po njenem
prejemu, če je napaka sporna.
40.
člen
(1) Če podjetje uniči ali izgubi
proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo,
je dolžno potrošniku po njegovi izbiri izročiti v osmih dneh nov
enak proizvod ali mu takoj plačati odškodnino v višini
drobnoprodajne cene novega proizvoda.
(2) Če podjetje poškoduje ali
pokvari proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali
dodelavo, je dolžno na lastne stroške v treh dneh odpraviti okvaro
oziroma poškodbo, kadar se s tem ne zmanjšata vrednost in
uporabnost proizvoda. V primeru, da tega ni mogoče zagotoviti,
pripada potrošniku pravica iz prvega odstavka.
3.
Predplačilo
41.
člen
(1) Če podjetje molče ali
izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali
celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po
prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali
izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po
kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri
mesece.
(2) Določba prejšnjega odstavka
se ne uporablja, če je predplačilo plačano v roku manj kot 3
delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem
storitev.
(3) Določbe tega zakona, ki se
nanašajo na predplačilo, se ne uporabljajo v primeru, ko podjetje
pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z izročitvijo
are.
4.
Posebne vrste pogodb
a)
Dostava blaga na dom
42.
člen
(1) Če se podjetje in potrošnik
dogovorita o dostavi na dom ali na drug kraj, je podjetje dolžno,
da potrošniku blago dostavi v brezhibnem stanju, v dogovorjeni
količini in v dogovorjenem času v potrošnikovo stanovanje in mu
hkrati izroči vso pripadajočo dokumentacijo.
(2) Za dostavo na dom se ne
šteje puščanje blaga pred vrati potrošnikovega stanovanja.
b)
Pogodbe, sklenjene na daljavo
43.
člen
(1) Za pogodbe, sklenjene na
daljavo, se po tem zakonu štejejo pogodbe o dobavi blaga ali
opravljanju storitev, vključno s finančnimi storitvami, ki so
sklenjene med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega
programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, ki ga vodi
podjetje in ki za namen sklenitve uporablja izključno enega ali več
sredstev za komunikacijo na daljavo, vse do takrat in vključno s
trenutkom, ko je pogodba sklenjena.
(2) Sredstva za komuniciranje na
daljavo so tista sredstva komunikacije, ki omogočajo sklenitev
pogodbe tako, da ni potrebna istočasna fizična prisotnost
pogodbenih strank.
(3) Sredstva za komuniciranje na
daljavo so zlasti: pisemske pošiljke in druge tiskovine, katalogi,
telefonski pogovori, oglaševanje v tisku z naročilnico,
televizijska prodaja, faksimile naprava, elektronska pošta in
svetovni splet oziroma internet.
43.a
člen
(1) Določila tega zakona o
pogodbah, sklenjenih na daljavo, se ne uporabljajo za:
1. pogodbe o gradnji in prodaji
nepremičnin ter pogodbe o drugih pravicah na nepremičninah razen
oddaje v najem;
2. pogodbe o časovnem zakupu nepremičnin,
ki so urejene z določbami od 59. do 60.e člena tega zakona;
3. pogodbe o prodaji hrane, pijače ali
drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga potrošniku
na dom, njegovo prebivališče ali njegovo delovno mesto dobavljajo
prodajalci;
4. pogodbe o nastanitvi, prevozu,
gostinskih storitvah, dobavi hrane in pijače, obisku prireditev in
storitvah za prosti čas, kjer se podjetje zaveže, da bo izpolnilo
svojo obveznost v točno določenem trenutku ali v točno določenem
roku;
5. pogodbe, ki so sklenjene:
- s pomočjo prodajnih
avtomatov;
- z operaterji telekomunikacij ob
uporabi javnih telefonskih govorilnic;
- na javni dražbi.
(2) Pri pogodbah o finančnih
storitvah, ki obsegajo začetni sporazum o storitvi, temu pa sledijo
zaporedni posli ali niz ločenih poslov iste vrste, se določbe tega
zakona uporabljajo samo za začetni sporazum. Kadar začetnega
sporazuma ni, zaporedni ali ločeni posli pa so iste vrste,
opravljeni v določenem času med istimi pogodbenimi strankami, se
določbe 43.b in 43.c člena uporabljajo samo pri prvem poslu. Kadar
pa se posel iste vrste ne opravlja več kot eno leto, velja
naslednji posel za prvega v novem nizu poslov.
43.b
člen
(1) Pri pogodbah, sklenjenih na
daljavo, mora potrošnik dobiti v času, ki je primeren glede na
sredstvo komunikacije, najkasneje pa preden ga zavezuje pogodba ali
ponudba, naslednje podatke:
1. firmo in sedež podjetja;
2. bistvene lastnosti blaga ali storitve,
vključno z najkrajšim rokom trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe
trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;
3. ceno blaga ali storitve, vključno z
vsemi davki in drugimi dajatvami;
4. morebitne stroške dostave;
5. podrobnejšo ureditev plačila ter
načina in roka dobave ali izpolnitve;
6. opis pravice do odstopa od pogodbe v
skladu s 43.č členom tega zakona; v primerih, ko potrošnik v skladu
s 43.č členom nima pravice do odstopa mora biti o tem izrecno
obveščen;
7. stroške, povezane z uporabo
komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne
osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;
8. rok veljavnosti ponudbe, še posebej
cene.
(2) V primeru, da gre za
sklenitev pogodbe v okviru storitev informacijske družbe, morajo
biti, poleg podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku, in podatkov,
navedenih v tretjem odstavku 2. člena, pred sklenitvijo pogodbe
potrošniku na voljo naslednji podatki:
1. točna navedba tehničnih
korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe;
2. navedba ali bo sklenjena pogodba
shranjena pri podjetju in na kakšen način bo možen dostop do
nje;
3. navedba tehnoloških sredstev, ki
omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo
naročila;
4. jeziki, v katerih je možno skleniti
pogodbo.
(3) V vsakem primeru pa je
podjetje, razen če se pogodba sklene izključno z izmenjavo
elektronske pošte ali primerljivih posameznih sporočil, dolžno
potrošniku, takoj po prejemu naročila, potrditi naročilo, in sicer
v elektronski obliki ter posredovati pogodbena določila v obliki,
ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo.
(4) Podatki iz tega člena,
katerih komercialni namen mora biti jasno izražen, morajo biti
predstavljeni jasno in nedvoumno ter na način, ki je primeren glede
na sredstvo komuniciranja na daljavo, pri tem pa je treba
upoštevati načelo vestnosti in poštenja ter načelo varstva oseb, ki
po zakonodaji držav članic niso poslovno sposobne.
(5) V primeru, da gre za
sklenitev pogodbe o finančnih storitvah, mora potrošnik poleg
podatkov iz prvega odstavka dobiti tudi naslednje
podatke:
1. opis glavnih značilnosti
finančne storitve;
2. glavno poslovno dejavnost podjetja in
vse naslove, ki so pomembni v poslovnem odnosu med potrošnikom in
ponudnikom;
3. identiteto in naslov morebitnega
zastopnika podjetja v državi članici, kjer ima potrošnik stalno
prebivališče, ter identiteto, naslov in funkcijo morebitne tretje
osebe, ki poklicno sodeluje v poslu, pa ni ponudnik;
4. če je podjetje vpisano v sodni ali
drug javni register, register, v katerega je vpisano, z navedbo
vpisne številke ali druge enakovredne oznake;
5. če je za dejavnost podjetja potrebno
posebno dovoljenje, podatke o ustreznem nadzornem organu;
6. skupno ceno, ki jo mora za finančno
storitev potrošnik plačati podjetju, vključno z vsemi provizijami,
taksami in izdatki ter vsemi davki, ki jih podjetje odvede pri
opravi storitve, ali, če natančne cene ni mogoče navesti, osnovo za
njen izračun, ki potrošniku omogoča preverjanje cene;
7. po potrebi ustrezno opozorilo, da je
finančna storitev povezana z instrumenti, ki so zaradi svojih
posebnih lastnosti ali postopkov za izvedbo obremenjeni s posebnim
tveganjem ali pa je njihova cena podvržena nihanjem na finančnih
trgih, na katere ponudnik nima vpIiva, kot tudi opozorilo, da
pretekli donosi niso kazalec prihodnjih donosov;
8. opozorilo glede možnosti obstoja
dodatnih davkov in/ali stroškov, ki jih ne odvede ali zaračuna
ponudnik;
9. podatke o morebitnem znesku, ki ga
mora potrošnik plačati v primeru odstopa od pogodbe na podlagi
petega odstavka 43.d člena;
10. podatke o tem, ali je potrošniku
dostopen mehanizem za izvensodno reševanje sporov in opis
morebitnih pogojev za dostop do tega mehanizma;
11. pogodbeno določilo glede prava, ki se
uporablja za pogodbo, sklenjeno na daljavo.
43.c
člen
(1) Podjetje mora potrošniku v
primernem času zagotoviti na primernem trajnem nosilcu podatkov
podatke iz prejšnjega člena tega zakona vendar najkasneje ob dobavi
blaga ali začetku opravljanja storitve, če mu ti podatki niso bili
dani na takšen način že prej.
(2) V roku iz
prejšnjega odstavka mora podjetje zagotoviti še:
1. pisno obvestilo
o pravici do odstopa od pogodbe iz 43.č člena tega zakona ter o
načinu in pogojih izvrševanja te pravice oziroma pisno obvestilo,
da potrošnik v primerih iz petega odstavka 43.č člena te pravice
nima;
2. naslov, kamor lahko potrošnik pošlje
svoje ugovore, pripombe, zahtevke in izjave;
3. podatke o servisni službi in veljavnih
garancijskih pogojih;
4. pogoje za odpoved pogodbe pri
pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas, oziroma pri pogodbah,
sklenjenih za čas daljši od enega leta.
(3) V primeru pogodbe o
finančnih storitvah morajo biti potrošniku podatki iz prejšnjega
člena ter podatki o vseh pogodbenih pogojih zagotovljeni na
primernem trajnem nosilcu podatkov že v času, preden potrošnika
zavezuje pogodba ali ponudba. Izjemoma lahko podjetje izpolni svojo
obveznost iz tega odstavka takoj po sklenitvi pogodbe, če je bila
pogodba na potrošnikovo željo sklenjena z uporabo sredstva za
komuniciranje na daljavo, ki ne omogoča predložitve podatkov in
pogodbenih pogojev v navedeni obliki.
(4) Potrošnik lahko kadarkoli v
času pogodbenega odnosa zahteva predložitev pogodbenih pogojev na
papirju. Poleg tega ima potrošnik pravico do spremembe sredstva za
komuniciranje na daljavo, razen če je to nezdružljivo s sklenjeno
pogodbo ali vrsto finančne storitve.
(5) Določbi prvega in drugega
odstavka se ne uporabljata za storitve, ki se opravijo neposredno
preko sredstva za komuniciranje na daljavo, če gre za enkratno
storitev, ki jo zaračunava operater komunikacijskega sredstva. Tudi
v tem primeru pa ima potrošnik pravico dobiti točen naslov, kamor
lahko pošlje svoje pritožbe.
(6) Za primeren trajni nosilec
podatkov velja tisti nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča
shranjevanje nanj naslovljenih podatkov tako, da so mu dostopni za
kasnejšo uporabo v obdobju, primernem glede na namen podatkov, in
ki omogoča nespremenjeno predstavitev shranjenih podatkov. Primerna
oblika je predvsem pisno obvestilo.
43.č
člen
(1) Pri pogodbah, sklenjenih na
daljavo, ima potrošnik pravico, da v petnajstih dneh podjetju
sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti
razlog za svojo odločitev. Pri pogodbah o življenjskem zavarovanju,
sklenjenih na daljavo in pogodbah sklenjenih na daljavo, ki
zadevajo osebna pokojninska zavarovanja, je ta rok 30 dni. Šteje
se, da je sporočilo pravočasno, če je pošiljka oddana v
roku.
(2) Če je podjetje v celoti
izpolnilo obveznost iz 43.c člena tega zakona, teče rok za
uveljavljanje pravice iz prvega odstavka tega člena pri dobavi
blaga od dneva, ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju
storitev pa z dnem sklenitve pogodbe ali z dnem, ko je podjetje
izpolnilo to obveznost, če je bila ta obveznost izpolnjena po
sklenitvi pogodbe.
(3) Če podjetje izpolni svojo
obveznost iz 43.c člena po dobavi blaga, začne teči petnajstdnevni
rok za odstop od pogodbe naslednji dan po dnevu izpolnitve te
obveznosti, če še ni pretekel rok treh mesecev iz naslednjega
odstavka.
(4) Če podjetje ni v celoti
izpolnilo obveznost iz 43.c člena tega zakona, traja rok za odstop
od pogodbe tri mesece. Ta rok začne teči pri dobavi blaga od dneva,
ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju storitev pa z dnem
sklenitve pogodbe. S potekom tega roka ugasne pravica potrošnika,
da od pogodbe odstopi.
(5) Razen če sta se pogodbeni
stranki dogovorili drugače, potrošnik nima pravice do odstopa od
pogodbe iz prvega odstavka tega člena:
1. pri pogodbah, katerih predmet
je blago ali storitve, katerih vrednost je odvisna od nihanj na
finančnih trgih, na katere podjetje nima nobenega vpliva in ki
lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe, kot npr. pri pogodbah o
storitvah v zvezi z devizami, instrumenti denarnega trga,
prenosljivimi vrednostnimi papirji, deleži v kolektivnih naložbenih
podjemih, finančnimi terminskimi pogodbami, vključno z
enakovrednimi instrumenti z gotovinskim plačilom, terminskimi
pogodbami o obrestni meri, obrestnimi in valutnimi zamenjavami ter
zamenjavami na podlagi delnic ali delniškega indeksa, ter opcijami
za nakup ali prodajo kateregakoli navedenega instrumenta, vključno
z enakovrednimi instrumenti z gotovinskim plačilom;
2. pri pogodbah, katerih predmet je
blago, ki je bilo izdelano po natančnih navodilih potrošnika, ki je
bilo prilagojeno njegovim osebnim potrebam, ki zaradi svoje narave
ni primerno za vračilo, ki je hitro pokvarljivo ali kateremu je že
potekel rok uporabe;
3. pri pogodbah o dobavi avdio ali video
posnetkov ali računalniških programov, če je potrošnik odprl
varnostni pečat;
4. pri pogodbah o dobavi časopisov, revij
in periodičnih publikacij;
5. pri pogodbah za igre na srečo in
storitvah loterije;
6. pri zavarovalnih pogodbah za potovanje
in prtljago ali podobnih kratkoročnih zavarovalnih pogodbah z
veljavnostjo, krajšo od enega meseca.
(6) Edini strošek, ki bremeni
potrošnika v zvezi z odstopom od pogodbe, je neposreden strošek
vračila blaga, razen v primeru iz petega odstavka naslednjega
člena.
43.d
člen
(1) Če je potrošnik v primeru iz
prejšnjega člena tega zakona odstopil od pogodbe, mu mora podjetje
vrniti vsa opravljena plačila.
(2) Vračilo plačil mora podjetje
opraviti takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v petnajstih dneh po
prejemu sporočila o odstopu od pogodbe. Če podjetje zamudi z
vračilom plačil, mora potrošniku poleg zakonitih zamudnih obresti
plačati še eno desetino prejetih plačil za vsakih dopolnjenih
trideset dni zamude pri vračilu.
(3) Če je potrošnik blago že
prejel in od pogodbe odstopi, mora blago nepoškodovano in v
nespremenjeni količini odposlati podjetju v petnajstih dneh po
sporočilu iz prvega odstavka 43.č člena tega zakona, razen če je
blago uničeno, pokvarjeno, izgubljeno ali se je njegova količina
zmanjšala, ne da bi bil za to kriv potrošnik.
(4) Vrnitev prejetega blaga
podjetju v roku za odstop od pogodbe se šteje za sporočilo o
odstopu od pogodbe.
(5) Če je potrošnik odstopil od
pogodbe o finančnih storitvah, lahko podjetje od njega zahteva
plačilo storitve, ki jo je zanj dejansko opravilo. Izpolnjevanje
pogodbe se lahko začne šele s potrošnikovim soglasjem. Plačilo mora
biti sorazmerno obsegu že opravljene storitve v primerjavi s
celotno pogodbo in ne sme pomeniti pogodbene kazni. Podjetje lahko
zahteva od potrošnika plačilo le, če dokaže, da je bil potrošnik o
njem ustrezno obveščen v skladu z 9. točko petega odstavka 43.b
člena tega zakona.
43.e
člen
(1) Podjetje mora izpolniti
svoje obveznosti iz pogodbe v roku trideset dni od sklenitve
pogodbe, razen če se stranki nista dogovorili drugače.
(2) Če podjetje ne more
izpolniti svoje obveznosti, ker blago ni na razpolago ali ker ni
pogojev za opravljanje storitve, mora podjetje o tem takoj
obvestiti potrošnika in mu vrniti vsa opravljena plačila. Za
vračilo plačil se uporablja določba drugega odstavka 43.d člena
tega zakona.
43.f
člen
Če se v zvezi s pogodbo
sklenjeno na daljavo, zlorabi potrošnikova plačilna ali kreditna
kartica, ima potrošnik, v primeru da transakcija še ni bila
opravljena, pravico do preklica plačila pri podjetju, registriranem
in pristojnem za opravljanje transakcije. V primeru, da je
transakcija že opravljena ima potrošnik pravico zahtevati vračilo
zneska od podjetja, kateremu je bil znesek nakazan.
43.g
člen
Dokazno breme glede
izpolnjevanja obveznosti podjetja v zvezi z obveščanjem potrošnika
ter s potrošnikovim soglasjem za sklenitev pogodbe, kadar je to
primerno, pa tudi za izpolnitev pogodbe, je na strani
podjetja.
44.
člen
(črtan)
45.
člen
Če podjetje z namenom skleniti
prodajno pogodbo pošlje potrošniku blago, ki ga ta ni naročil, se
takšna pošiljka blaga šteje za reklamno darilo.
45.a
člen
(1) Podjetje lahko uporablja
sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in
elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega
potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno.
(2) Pri telefonskih pogovorih
mora oseba, ki v imenu podjetja vzpostavi telefonski stik, na
začetku vsakega razgovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež
podjetja in jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialni
namen.
(3) V primeru pogodbe o
finančnih storitvah je podjetje v telefonskem pogovoru dolžno
seznaniti potrošnika tudi s podatki o identiteti osebe, ki je v
stiku z njim, in njeni povezavi s podjetjem, s podatki iz 6. točke
prvega odstavka 43.b člena ter 1., 5., 7. in 8. točke petega
odstavka 43.b člena tega zakona. Hkrati ga mora seznaniti z
možnostjo da mu bodo na njegovo zahtevo posredovani dodatni podatki
iz prvega in petega odstavka 43.b člena tega zakona. Podjetje mora
v vsakem primeru izpolniti svojo obveznost iz 43.c člena tega
zakona.
(4) Če potrošnik pri kateremkoli
stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča
osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na
takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki
so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali
katerekoli storitve.
c)
Pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov
46.
člen
(1) Za pogodbe, sklenjene zunaj
poslovnih prostorov, se po tem zakonu štejejo pogodbe o dobavi
blaga ali opravljanju storitev, ki so sklenjene:
1. med srečanjem izven poslovnih
prostorov podjetja ali
2. med obiskom zastopnika ali
pooblaščenca podjetja na potrošnikovem domu, na domu drugega
potrošnika ali na delovnem mestu potrošnika, če do obiska ne pride
na izrecno potrošnikovo željo.
(2) Določila tega zakona, o
pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, se uporabljajo tudi
za pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, čeprav do
obiska pride na izrecno željo potrošnika, vendar potrošnik v
trenutku, ko je obisk zahteval, ni vedel ali ni mogel vedeti, da
dobava blaga ali opravljanje storitve, ki je predmet te pogodbe, ne
sodi med dejavnosti, za katere je podjetje registrirano.
(3) Določila tega zakona, o
pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, se uporabljajo tudi
za pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, ki so sklenjene
tako, da podjetje sprejme potrošnikovo ponudbo za sklenitev
pogodbe, če je bila ponudba za sklenitev pogodbe dana v
okoliščinah, ki so podobne tistim iz prvega in drugega odstavka
tega člena (sejmi).
46.a
člen
Določila tega zakona o pogodbah,
sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, se ne uporabljajo
za:
1. pogodbe o gradnji, prodaji in
najemu nepremičnin in pogodbe o drugih pravicah na
nepremičninah;
2. pogodbe o prodaji hrane, pijače ali
drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga potrošniku
na dom, njegovo prebivališče ali njegovo delovno mesto dobavljajo
prodajalci;
3. pogodbe o dobavi blaga in opravljanju
storitev, če so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- pogodba je sklenjena na
podlagi kataloga podjetja, ki ga je potrošnik imel možnost preučiti
v odsotnosti zastopnika ali pooblaščenca podjetja;
- potrošnik in zastopnik ali pooblaščenec
podjetja imata s to in naslednjimi pogodbami namen vzpostaviti
stalno zvezo;
- katalog in pogodba vsebujeta jasno
določilo, da ima potrošnik pravico, da lahko podjetju vrne blago v
roku, ki ni krajši od petnajst dni po prejemu ali da v istem roku
odstopi od pogodbe, ne da bi pri tem imel kako drugo obveznost,
razen da primerno hrani blago;
4. zavarovalne pogodbe;
5. pogodbe, katerih predmet so vrednostni
papirji;
6. pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju
storitev, če vsota vseh plačil, ki jih mora plačati potrošnik iz
naslova te pogodbe ne presega 3000 tolarjev.
46.b
člen
(1) Pri pogodbah, sklenjenih
zunaj poslovnih prostorov, mora podjetje potrošniku izročiti v
rokih iz drugega odstavka tega člena pisno obvestilo, ki vsebuje
vsaj firmo in sedež podjetja, vrsto in ceno blaga, pravice
potrošnika iz 46.c člena tega zakona ter kraj in datum.
(2) Obvestilo iz prejšnjega
odstavka mora podjetje izročiti potrošniku:
- v primeru iz prvega odstavka 46.
člena tega zakona ob sklenitvi pogodbe;
- v primeru iz drugega odstavka
46. člena tega zakona najkasneje ob sklenitvi pogodbe;
- v primeru iz tretjega odstavka
46. člena tega zakona, ko je bila dana ponudba.
46.c
člen
(1) Pri pogodbah, sklenjenih
zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v petnajstih
dneh podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu
bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je
sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v
roku.
(2) Če je podjetje v celoti
izpolnilo obveznost iz 46.b člena tega zakona, teče rok za
uveljavljanje pravice iz prvega odstavka tega člena pri dobavi
blaga od dneva, ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju
storitev pa z dnem sklenitve pogodbe ali z dnem, ko je podjetje
izpolnilo to obveznost, če je bila ta obveznost izpolnjena po
sklenitvi pogodbe.
(3) Če podjetje izpolni svojo
obveznost iz 46.b člena po dobavi blaga, začne teči petnajstdnevni
rok za odstop od pogodbe naslednji dan po dnevu izpolnitve te
obveznosti, če še ni pretekel rok treh mesecev iz naslednjega
odstavka.
(4) Če podjetje ni v celoti
izpolnilo obveznost iz 43.c člena tega zakona, traja rok za odstop
od pogodbe tri mesece. Ta rok začne teči pri dobavi blaga od dneva,
ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju storitev pa z dnem
sklenitve pogodbe. S potekom tega roka ugasne pravica potrošnika,
da od pogodbe odstopi.
(5) Za način izvršitve in
omejitve pravice do odstopa ter vračilo prejetega blaga in že
plačane kupnine se smiselno uporabljajo določbe 43.č in 43.d člena
tega zakona.
47.
člen
(črtan)
d)
Pogodbe o dobavi energije in vode
48.
člen
(1) Pri izpolnjevanju pogodb o dobavi energije in
vode potrošnikom je treba potrošniku ceno obračunati po dejanski
dobavi izkazani na njegovem merilnem mestu. Če dejanske tehnične
možnosti v obstoječih stavbah z več stanovanji oziroma poslovnimi
prostori ne omogočajo merjenja dobavljene energije in vode pri
posameznem potrošniku in pri odjemu za skupne prostore, se obračun
dobavljene količine lahko izvede na osnovi med lastniki
dogovorjenih razmerij ali drugega s predpisi opredeljenega
razmerja. Potrošnik pa ima pravico, da se mu na njegove stroške
omogoči vgraditev ustreznega merilnika, če tehnične možnosti to
omogočajo. Pri obračunu dobavljene količine posameznemu potrošniku,
je upravnik stavbe z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori na
zahtevo potrošnika dolžan predložiti račune dobaviteljev.
(2) Način merjenja za dobavljeno energijo in vodo
se določi v posebnem področnem predpisu.
5.
Prodaja na obroke
49.
člen
(1) S pogodbo o prodaji blaga na
obroke se podjetje (prodajalec) zavezuje, da bo potrošniku izročilo
določeno blago, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana,
potrošnik pa se zavezuje, da ga bo odplačal v obrokih v določenih
časovnih presledkih.
(2) Pogodba o prodaji na obroke
mora biti sestavljena v pisni obliki.
(3) Določbe tega zakona, ki
urejajo prodajo na obroke, se smiselno uporabljajo tudi za prodajo
storitev.
(4) Določbe tega zakona, ki
urejajo prodajo na obroke, ne vplivajo na pravice potrošnikov po
zakonu, ki ureja potrošniške kredite.
50.
člen
(1) V pogodbeni listini morajo
biti poleg blaga in njegove cene pri prodaji za gotovino navedeni
tudi: skupen znesek vseh obročnih odplačil, vštevši tudi tisto, kar
je bilo plačano ob sklenitvi pogodbe, znesek posameznih obrokov,
njihovo število ter njihovi roki, sicer lahko potrošnik odstopi od
pogodbe.
(2) V pogodbi morajo biti
izrecno navedene tudi pravice, ki jih ima potrošnik po tem poglavju
(51., 53., 53.a in 54. člen).
(3) Če pravice iz prejšnjega
odstavka niso navedene v pogodbi, jih lahko potrošnik kljub temu
uveljavlja ali pa odstopi od pogodbe.
50.a
člen
Nična so določila pogodbe o
prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb
tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku.
51.
člen
(1) Potrošnik ima pravico, da
kadarkoli predčasno odplača ostanek dolžne kupnine, in to brez
pogodbenih obresti, razen stroškov izdelave obračuna predčasnega
odplačila kupnine.
(2) Drugačno pogodbeno določilo
je nično.
52.
člen
(1) Prodajalec lahko odstopi od
pogodbe, če pride potrošnik v zamudo z začetnim obrokom.
(2) Po plačilu začetnega obroka
lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride potrošnik v zamudo z
najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino
kupnine.
(3) Izjemoma lahko prodajalec
razdre pogodbo, če potrošnik pride v zamudo le z enim obrokom,
kadar za plačilo kupnine niso predvideni več kot štirje
obroki.
(4) V primerih iz drugega in
tretjega odstavka tega člena lahko prodajalec, namesto da bi
odstopil od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek
kupnine, vendar mu mora pred tem pustiti dodaten petnajstdnevni
rok.
53.
člen
(1) Kadar to opravičuje
okoliščine primera, lahko sodišče na zahtevo potrošnika podaljša
roke za plačilo zamujenih obrokov, če da potrošnik zavarovanje, da
bo izpolnil obveznost in če prodajalec zaradi tega ne trpi
škode.
(2) Nično je pogodbeno določilo
o pogodbeni kazni za primer, če bi potrošnik prišel v zamudo s
plačilom kakšnega obroka kupnine.
53.a
člen
(1) Potrošnik lahko v vsakem
primeru odstopi od pogodbe, če to pisno sporoči prodajalcu v
petnajstih dneh po podpisu. Potrošnik se tej pravici ne more
vnaprej odpovedati.
(2) Drugačno pogodbeno določilo
je nično.
54.
člen
(1) Če se pogodba razveže, mora
prodajalec vrniti prejete obroke z zakonitimi obrestmi od dneva, ko
jih je prejel, in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel za
blago.
(2) Potrošnik mora s svoje
strani vrniti prodajalcu blago v stanju, v kakršnem je bilo tedaj,
ko mu je bilo izročeno, in mu dati povračilo za njegovo uporabo vse
do razveze pogodbe.
55.
člen
(črtan)
56.
člen
(1) Določbe o prodaji na obroke
iz tega poglavja veljajo tudi pri drugih dogovorih, ki imajo enako
vsebino, kot npr. zakupna pogodba z določilom, da bo v zakup dano
blago prešlo v potrošnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval
zakupnino.
(2) Te določbe se uporabljajo
tudi pri posojilu, ki je bilo potrošniku dano za nakup določenega
blaga, če sta se podjetje, ki je potrošniku dalo posojilo
(posojilodajalec) in prodajalec sporazumela, da bo potrošnik blago,
ki mu ga je prodal prodajalec, odplačeval v obrokih, po pogodbi,
sklenjeni med potrošnikom in prodajalcem.
6.
Turistične storitve
57.
člen
Dejavnost organiziranja in
prodaje turističnih potovanj, dejavnost turističnih vodnikov in
spremljevalcev ter dejavnost vodenja in usposabljanja na področju
športa je urejeno v področnih zakonih.
58.
člen
Podjetja, ki organizirajo
skupinske izlete in potovanja, morajo potnike ustrezno
zavarovati.
7.
Časovni zakup stanovanjskih objektov
59.
člen
(1) Pogodba o časovnem zakupu
stanovanjskih objektov po tem zakonu je vsaka pogodba, sklenjena za
obdobje najmanj treh let, s katero podjetje potrošniku proti
plačilu določene cene zagotovi ali obljubi zagotoviti pravico do
uporabe stanovanjskega objekta v določenem obdobju leta ali
obdobju, ki ga je treba še določiti, in ki ne znaša manj kot sedem
dni v letu.
(2) Za stanovanjski objekt po
tem zakonu se šteje zemljišče, stavba ali del zemljišča oziroma
stavbe, ki je namenjen trajnemu ali začasnemu prebivanju, in ki po
pravu države, v kateri se nahaja, predstavlja predmet pravnega
prometa.
(3) Pravica do uporabe po tem
zakonu je lahko stvarna ali druga pravica, ki lahko izvira tudi iz
članstva v društvu, deleža v družbi ali zadrugi.
60.
člen
(1) Ponudnik pravice o časovnem
zakupu mora vsakemu interesentu izročiti prospekt, ki poleg
splošnega opisa stanovanjskega objekta, ki je predmet pravice,
vsebuje tudi natančne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom
60.b člena tega zakona.
(2) Prospekt je sestavni del
pogodbe o časovnem zakupu.
(3) Če ima interesent stalno
prebivališče v eni od držav članic Evropske unije ali je državljan
te države, lahko zahteva prospekt v uradnem jeziku te
države.
(4) Prospekt, ki se nanaša na
objekt v Republiki Sloveniji ali prospekt, ki se izroča državljanu
Republike Slovenije ali osebi s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, mora biti tudi v slovenskem jeziku.
(5) Pri vsakem oglaševanju
sklepanja pogodb o časovnem zakupu stanovanjskih objektov je treba
navesti, da je mogoče dobiti prospekt in kje ga je mogoče
dobiti.
60.a
člen
(1) Pogodba o časovnem zakupu
stanovanjskih objektov mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba
mora vsebovati vse podatke, naštete v 60.b členu tega zakona. Glede
jezika, v katerem je pogodba sestavljena se smiselno uporabljajo
določila tretjega odstavka 60. člena tega zakona.
(2) Vsebina pogodbe o časovnem
zakupu mora ustrezati besedilu prospekta, ki se izroči potrošniku.
Če pogodbeni stranki ne skleneta drugačnega dogovora, se pred
sklenitvijo pogodbe lahko spremeni vsebina prospekta le v primeru,
ko to narekujejo okoliščine, na katere podjetje ni imelo vpliva.
Takšne spremembe se morajo potrošniku sporočiti pred sklenitvijo
pogodbe v pisni obliki.
(3) Poleg izvirnika pogodbe mora
podjetje potrošniku izročiti overjen prevod pogodbe v jeziku
države, kjer se stanovanjski objekt nahaja, v primeru, ko je ta
jezik drugačen od jezika, v katerem je sestavljena pogodba. Ta
obveznost ne velja v primeru, ko so predmet pogodbe o časovnem
zakupu deli stanovanjskih objektov, ki se nahajajo v dveh ali več
državah.
60.b
člen
(1) Prospekt in pogodba o
časovnem zakupu stanovanjskih objektov morata vsebovati naslednje
podatke:
1. firmo in sedež podjetja ter
ime morebitnega zastopnika podjetja;
2. natančen opis narave pravice, ki je
predmet pogodbe in opis izpolnjenih pogojev ali pogojev, ki jih je
v skladu z zakonodajo države, kjer se stanovanjski objekt nahaja za
izvrševanje pravice še potrebno izpolniti;
3. natančen opis stanovanjskega objekta
in njegove lege, če je predmet pogodbe določen stanovanjski
objekt;
4. podatke iz evidence nepremičnin za
objekt, če takšna evidenca obstaja;
5. v primeru stanovanjskega objekta v
stanju načrtovanja ali gradnje pa tudi:
- stanje gradbenih del in del na
skupnih komunalnih napravah;
- rok za dokončanje del;
- če se pravica nanaša na določen
stanovanjski objekt, naziv in naslov pristojnega upravnega organa
ter številke potrebnih dovoljenj;
- če se pravica nanaša na določen
stanovanjski objekt, stanje del na skupnih komunalnih napravah, kot
so plinski, električni, vodovodni in telefonski priključek;
- zagotovila, ki obstajajo za
dokončanje stanovanjskega objekta in vračilo nadomestila potrošniku
v primeru nedokončanja stanovanjskega objekta;
- komunalne naprave (plinski,
električni, vodovodni in telefonski priključek) in storitve
(vzdrževanje, odvoz smeti), ki so ali bodo na razpolago potrošniku
in pogoje za njihovo uporabo;
6. načela, po katerih bo
potekalo vzdrževanje, popravila in upravljanje stanovanjskega
objekta ali stanovanjskih objektov;
7. skupne naprave, kot so savne ali
bazeni, ki jih potrošnik lahko uporablja ali jih bo lahko
uporabljal in morebitni pogoji za uporabo;
8. ceno, ki jo mora potrošnik plačati za
uporabo stanovanjskega objekta, osnovo za izračun in oceno zneska
tekočih stroškov, ki jih mora potrošnik plačati za uporabo skupnih
naprav in storitev, ki so mu ali mu bodo na razpolago, oceno zneska
upravnih stroškov (davki, dajatve) ter oceno stroškov upravljanja,
vzdrževanja in popravil stanovanjskega objekta;
9. podatek, ali lahko potrošnik sodeluje
pri poslih menjave ali ponovne prodaje pogodbene pravice uporabe in
ocena stroškov v primeru, da podjetje ali tretja oseba, določena v
pogodbi s strani podjetja, posredujeta pri menjavi ali ponovni
prodaji;
10. navodilo glede pravice potrošnika do
odstopa od pogodbe v skladu z določili 60.c člena tega zakona, ime
in naslov prejemnika pisne izjave o odstopu, navodilo glede
odstopnega roka in pisno obliko izjave o odstopu. Po potrebi mora
prospekt opredeliti tudi stroške, ki jih mora kriti potrošnik v
primeru odstopa od pogodbe v skladu s tretjim odstavkom 60.c člena
tega zakona;
11. navodilo glede pridobivanja drugih
podatkov.
(2) Pogodba mora poleg
navedenega vsebovati tudi naslednje:
1. ime, priimek in stalno
prebivališče potrošnika;
2. natančno določeno časovno obdobje v
letu, v katerem se pravica uporabe lahko izvršuje, trajanje
veljavnosti pravice in druge podatke, pomembne za izvrševanje
pravice uporabe;
3. izjavo, da pridobitev in izvrševanje
pravice uporabe nista povezana s stroški, obveznostmi ali bremeni,
ki niso opredeljeni v pogodbi;
4. datum in kraj podpisa
pogodbe.
60.c
člen
(1) Potrošnik ima pravico, da v
petnajstih dneh od sklenitve pogodbe oziroma predpogodbe podjetju
pisno sporoči, da odstopa od pogodbe oziroma predpogodbe, ne da bi
mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je
sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v
roku.
(2) Če v pogodbi manjka eden od
podatkov, predpisanih v 60.b členu tega zakona, ali če ni bil
izročen prospekt ali če je pogodba sestavljena v jeziku v nasprotju
z določbami tega zakona, prične rok iz prejšnjega odstavka tega
člena teči po pisnem sporočilu manjkajočega podatka potrošniku, a
najkasneje tri mesece po sklenitvi pogodbe.
(3) Če potrošnik odstopi od
pogodbe se smiselno uporabljajo določila 43.d člena tega zakona.
Potrošnik ni dolžan povrniti morebitnih stroškov uporabe
stanovanjskega objekta in drugih storitev. Potrošnik je dolžan
povrniti stroške pravnih dejanj, povezanih s sklenitvijo pogodbe,
ki jih je bilo potrebno opraviti pred iztekom odpovednega roka iz
prvega odstavka tega člena, če je to v pogodbi izrecno
določeno.
60.č
člen
Nično je pogodbeno določilo, po
katerem mora potrošnik del cene ali stroškov plačati pred potekom
roka iz prvega odstavka prejšnjega člena.
60.d
člen
(1) Če se cena, ki jo mora za
pravico uporabe plačati potrošnik, v celoti ali delno financira s
kreditom podjetja, z odstopom od pogodbe o časovnem zakupu preneha
veljati tudi posojilna pogodba. V primeru odstopa od pogodbe sta
obe strani dolžni vrniti prejete vsote. Podjetje do potrošnika nima
nobenih zahtevkov glede plačil obresti in stroškov.
(2) Prejšnji odstavek tega člena
se uporablja tudi v primerih, ko je posojilodajalec druga oseba, pa
je podjetje posredovalo pri sklenitvi posojilne pogodbe oziroma je
potrošnika napotilo na posojilodajalca.
60.e
člen
Če pogodbo o časovnem zakupu
stanovanjskih objektov, ali posojilno pogodbo iz prejšnjega člena
urejajo tuji pravni predpisi, se določbe tega zakona kljub temu
uporabljajo, če:
1. se stanovanjski objekt nahaja
na ozemlju države članice Evropske unije ali
2. če pride do sklenitve pogodbe na
podlagi javne ponudbe, javnega oglaševanja ali podobne poslovne
dejavnosti, ki jo opravlja podjetje na ozemlju Republike Slovenije,
in če ima potrošnik pri oddaji izjave, ki se nanaša na sklenitev
pogodbe, stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
VII.
NOSILCI VARSTVA POTROŠNIKOV
1. Urad
za varstvo potrošnikov
61.
člen
(1) Dejavnosti s področja
varstva potrošnikov opravlja v skladu z zakonom Urad Republike
Slovenije za varstvo potrošnikov (v nadaljevanju: urad).
(2) Urad na podlagi nacionalnega
programa varstva potrošnikov pripravi letni program varstva
potrošnikov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
62.
člen
(1) Pri uradu je strokovni svet,
ki ga sestavljajo predstavniki zainteresiranih pristojnih upravnih
organov, organizacij potrošnikov, podjetniških zbornic in združenj
ter ugledni strokovnjaki s področja varstva potrošnikov.
(2) Število članov in sestavo
strokovnega sveta določi minister, pristojen za
trgovino.
(3) Strokovni svet sodeluje pri
pripravi nacionalnega in letnega programa za varstvo potrošnikov in
obravnava druga vprašanja, ki zadevajo strokovno delo urada ter
daje direktorju urada mnenja in predloge.
2.
Organizacije potrošnikov
63.
člen
(1) Za organizacije potrošnikov
se štejejo organizacije, registrirane kot društva ali zavodi ali
druge organizacije, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti in jih
ustanovijo potrošniki zaradi varstva svojih pravic ter so vpisane v
register potrošniških organizacij pri uradu.
(2) Pogoj za vpis v register
potrošniških organizacij v register je nevtralnost in neodvisnost
organizacije od interesov ponudnikov blaga in storitev, kar pomeni,
da organizacija ne sme pridobivati sredstev od ponudnikov blaga in
storitev.
(3) Potrošniške organizacije,
registrirane pri uradu, se lahko povezujejo v zvezo potrošniških
organizacij z namenom aktivno podpirati in krepiti interese
potrošniških organizacij na državnem in mednarodnem
nivoju.
(4) Minister, pristojen za
trgovino, v treh mesecih po uveljavitvi zakona predpiše pravilnik o
načinu in drugih pogojih za vpis potrošniških organizacij v
register.
3.
Izvajalci izobraževanja potrošnikov
64.
člen
(1) Vzgojno-izobraževalni
programi osnovnega in srednjega šolstva vsebujejo tudi temeljna
znanja o varstvu potrošnikov.
(2) Urad sodeluje z
vzgojno-izobraževalnimi institucijami pri pripravi izobraževalnih
programov varstva potrošnikov. Urad in organizacije potrošnikov
lahko izvajajo programe strokovnega izpopolnjevanja za učitelje za
pridobivanje temeljnih znanj iz varstva potrošnikov.
(3) Organizacije potrošnikov
lahko sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi institucijami,
pripravljajo vzgojno-izobraževalna gradiva in vodijo druge
vzgojno-izobraževalne aktivnosti s področja varstva potrošnikov za
potrošnike vseh starostnih skupin.
4. Varuh
človekovih pravic
65.
člen
Na področju varstva pravic
potrošnikov opravlja svoje naloge v razmerju do državnih organov,
organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil tudi varuh
človekovih pravic.
VIII.
NACIONALNI PROGRAM VARSTVA POTROŠNIKOV
66.
člen
(1) Dejavnosti s področja
varstva potrošnikov se opravljajo kot javna služba, katere trajnost
in nemotenost opravljanja zagotavlja v javnem interesu Republika
Slovenija.
(2) Javna služba iz prejšnjega
odstavka se ne opravlja z namenom pridobivanja dobička.
(3) Dejavnosti s področja
varstva potrošnikov, ki se opravljajo kot javna služba, so:
svetovanje potrošnikom, obveščanje in izobraževanje potrošnikov ter
izvajanje primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev.
(4) Obseg javne službe na
področju varstva potrošnikov se določi z nacionalnim programom
varstva potrošnikov.
67.
člen
(1) Nacionalni program varstva
potrošnikov določa temelje politike varstva potrošnikov in
opredeljuje obseg dejavnosti, ki se financira oziroma sofinancira
iz državnega proračuna.
(2) Z nacionalnim programom
varstva potrošnikov se določijo zlasti:
- načela in cilji politike varstva
potrošnikov,
- naloge, ki imajo pri
uresničevanju politike varstva potrošnikov prioriteto,
- vrste nalog na področju varstva
potrošnikov, ki se bodo opravljale na podlagi koncesij,
- okvirni obseg sredstev za
izvedbo nalog iz nacionalnega programa,
- okvirni obseg sredstev za
spodbujanje razvoja in delovanja potrošniških
organizacij.
68.
člen
Javno službo lahko na podlagi
koncesije opravljajo potrošniške organizacije, vpisane v register
pri uradu in strokovne organizacije, katerih cilj ni pridobivanje
dobička ter izvajajo posamezne strokovne in raziskovalne naloge na
področju varstva potrošnikov.
69.
člen
(1) Koncesija za opravljanje
javne službe na področju varstva potrošnikov se podeli z odločbo
Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa.
(2) V javnem razpisu za
podelitev koncesije se navedejo zlasti:
- predmet koncesije,
- pogoji za opravljanje javne
službe,
- čas, za katerega se bo podelila
koncesija,
- rok, do katerega se sprejemajo
prijave in
- rok, do katerega bodo
prijavljeni obveščeni o izbiri.
(3) Razmerja med koncedentom in
koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji.
(4) S pogodbo se uredijo
zlasti:
- obseg izvajanja javne
službe,
- začetek izvajanja javne
službe,
- rok za odpoved koncesije,
- sredstva, ki jih za opravljanje
javne službe zagotavlja koncedent.
(5) Pogodba se sklene v pisni
obliki.
IX.
INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UPRAVNI UKREPI
70.
člen
Tržni inšpektorat in drugi
pristojni inšpekcijski organi v skladu s svojimi pooblastili
nadzirajo uresničevanje tega zakona in izrekajo ukrepe v skladu z
zakonom.
71.
člen
(1) Če podjetje neupravičeno
zavrne potrošnikovo zahtevo, naj mu blago z napako zamenja z novim
blagom ali naj mu vrne znesek za plačano blago ali naj odpravi
napako na blagu, lahko izda pristojni tržni inšpektorat ali drugi
pristojni inšpekciji organ na potrošnikov predlog odločbo, s katero
podjetju odredi, naj ugodi zahtevi.
(2) Odločbo iz prejšnjega
odstavka izda pristojni organ le, če med strankama ni spora o
obstoju napake ali če potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca,
ali če je na drug način nedvomno dokazana.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov
se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje storitev.
72.
člen
Če pristojni tržni inšpektorat
ali drugi pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da:
- cene blaga oziroma storitev
niso označene ali niso vidno označene (prvi odstavek 26.
člena);
- cena blaga oziroma storitve ni označena
v tolarjih (drugi odstavek 26. člena);
- najvišji odstotek znižanja cen blaga na
razprodaji, objavljen v razponu, ne zajema najmanj ene četrtine
vrednosti blaga, ki je na razprodaji (tretji odstavek 28.
člena);
- blago z napako ni fizično ločeno od
redne prodaje brezhibnega blaga ali podjetje ni vidno opozorilo, da
gre za prodajo blaga z napako ali vsakega kosa blaga z napako ni
posebej označilo (prvi odstavek 30. člena);
- predpisani rok uporabnosti na blagu ni
vidno in čitljivo označen (drugi odstavek 31. člena);
- je podjetje dalo v prodajo blago
oziroma ni ustavilo prodaje blaga, ki zaradi svojih lastnosti ni
primerno za običajno uporabo in na njem ni označilo, za kakšne
namene je uporabno tudi s temi lastnostmi (tretji odstavek 31.
člena);
- blagu, pri katerem je za njegovo
pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z
njegovo napačno uporabo lahko povzročil škodo zase ali za druge ali
onesnažil okolje, ni priloženo navodilo za uporabo v skladu s 33.
členom tega zakona (33. člen);
- podjetje za blago, ki je namenjeno
prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajaln in prodaji
blaga, sklenjeni s pogodbami na daljavo, ne izroči označb,
certifikata, izjave o skladnosti, garancijskega lista, navodila za
sestavo in uporabo, seznama pooblaščenih servisov oziroma drugih
spremnih dokumentov (34. člen);
- izda odločbo, s katero prepove prodajo
tega blaga oziroma storitev do odprave pomanjkljivosti.
72.a
člen
Če tržni inšpektorat ali drugi
pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
- podjetje potrošniku pri
končnem obračunu od predplačila za blago ali storitev ne obračuna
in plača obresti po obrestni meri, po kakršni obrestujejo banke
hranilne vloge, vezane nad tri mesece (41. člen);
- izda odločbo, s katero naloži podjetju
izpolnitev zakonske obveznosti.
73.
člen
Če tržni inšpektorat ali drugi
pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da:
1. podjetje oglašuje blago ali
storitve na način, ki je v nasprotju z 12., 12.a in 12.b členom
tega zakona;
2. podjetje primerjalno oglašuje blago
ali storitve v nasprotju z določili tega zakona (12.c člen);
3. oglaševanje vsebuje sestavine, ki
povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno
škodo pri otrocih ali sestavine, ki jih izkoriščajo ali bi lahko
izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj (15.
člen);
z odločbo začasno prepove takšno
oglaševanje blaga ali storitev ali prepove objavo takšnega oglasa,
če ta še ni bil objavljen, a je tik pred javno objavo.
X.
PREMOŽENJSKOPRAVNO VARSTVO
74.
člen
(1) Podjetje, ki v pravnem
prometu s potrošniki uporablja splošne pogoje poslovanja ali v
sklenitev ponuja vnaprej natisnjene pogodbe (formularne pogodbe)
ali uporablja metode poslovanja ali oglašuje na načine, ki
nasprotujejo prisilnim predpisom ali dobrim poslovnim običajem, je
lahko toženo na opustitev takšnega ravnanja.
(2) Sodišče lahko v okviru
tožbenega zahtevka odloči, da se na stroške podjetja sodba objavi.
Sodišče ob tem odloči, v kakšnem obsegu je potrebno objaviti
obrazložitev sodbe.
74.a
člen
V sporu zaradi zavajajočega ali
primerjalnega oglaševanja po 74. členu tega zakona sodišče na
predlog tožeče stranke po določbah zakona, ki ureja zavarovanje
izda začasno odredbo, s katero odredi prenehanje zavajajočega
oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja ali prepove
objavo zavajajočega ali nedovoljenega primerjalnega oglasa, če ta
še ni bil objavljen, a je tik pred javno objavo.
75.
člen
(1) Tožbo iz prejšnjega člena
lahko vloži vsaka organizacija, ki je pravna oseba, ustanovljena za
varovanje pravic in interesov potrošnikov, od katere ustanovitve je
do trenutka vložitve tožbe že preteklo najmanj eno leto in dejansko
deluje.
(2) Tožbo iz predhodnega člena
lahko vloži tudi zbornica ali poslovno združenje, katerega član je
podjetje, ki je toženec.
(3) Če ravnanje, na katerega se
nanaša tožba, lahko prizadene položaj in pravice potrošnikov v
državi članici Evropske skupnosti, lahko tožbo iz prejšnjega člena
vloži tudi organizacija ali neodvisen javni organ (npr. potrošniški
ombudsman), ki je po predpisih tiste države ustanovljena za
varovanje pravic in interesov potrošnikov v tisti državi ter od
katere ustanovitve do vložitve tožbe je preteklo že najmanj eno
leto in dejansko deluje.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka
tega člena lahko vloži tožbo šele po posvetovanju z državnim
organom, pristojnim za varstvo potrošnikov. Tožba se lahko vloži
tudi neposredno, če organ za varstvo potrošnikov v štirinajstih
dneh ne odgovori na zahtevo za posvetovanje.
76.
člen
(1) Organizacije iz predhodnega
člena lahko vložijo tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev
neveljavnosti določenih pogodb, ki jih toženec sklepa s potrošniki,
posameznih določil teh pogodb ali splošnih pogojev poslovanja,
vključenih v te pogodbe.
(2) Ugodilna sodba učinkuje
proti vsem, tako da se lahko vsakdo sklicuje na pravnomočno sodbo,
s katero je na podlagi tožbe iz prejšnjega odstavka ugotovljena
neveljavnost določenih pogodb, posameznih določil teh pogodb ali
splošnih pogojev poslovanja, vključenih v te pogodbe.
(3) Zavrnilna sodba učinkuje le
med strankama in ne preprečuje vložitve nove tožbe z istim
zahtevkom, bodisi s strani druge organizacije, upravičene za
vložitev tožbe iz prvega odstavka tega člena bodisi oseb, ki imajo
pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.
(4) Dokler pravda teče, se ne
more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama ali
med istim tožencem in drugo organizacijo, ki je upravičena za
vložitev tožbe iz prvega odstavka tega člena.
(5) Druga organizacija, ki je
upravičena za vložitev tožbe iz prvega odstavka tega člena, se
lahko v tekoči pravdi pridruži tožniku ves čas postopka do
pravnomočnosti. V pravdi ima položaj stranskega intervenienta v
skladu z določbami zakona, ki ureja pravdni postopek.
XI.
KAZENSKE DOLOČBE
77.
člen
(1) Samostojni podjetnik
posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 1,000.000 tolarjev do
5,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od 3,000.000 tolarjev
do 10,000.000 tolarjev, če:
1. s potrošniki ne posluje v
skladu z 2. členom zakona ali v pisnih sporočilih potrošnikom ne
uporabi celotnega imena svoje firme in sedeža ali v pisnih
sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku ne
uporabi vsaj skrajšane firme in sedeža (prvi in drugi odstavek 2.
člena);
2. kot ponudnik storitev informacijske
družbe ne omogoči enostaven neposreden in stalen dostop do
podatkov, določenih v tretjem odstavku 2. člena (tretji odstavek 2.
člena);
3. oglašuje blago ali storitve na način,
ki je v nasprotju z 12., 12.a in 12.b členom;
4. primerjalno oglašuje blago ali
storitve v nasprotju z določili tega zakona (12.c člen);
5. oglaševanje blaga ali storitev vsebuje
sestavine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno
ali drugačno škodo pri otrocih ali sestavine, ki izkoriščajo ali bi
lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj (15.
člen);
6. oglaševalsko sporočilo, ki je del ali
pa predstavlja storitev informacijske družbe ni v skladu s 15.a
členom (15.a člen);
7. za blago iz 15.b člena ob sklenitvi
prodajne pogodbe potrošniku ne izroči garancijskega lista, navodila
za sestavo in uporabo in seznama pooblaščenih servisov ali če
navedeni dokumenti niso v celoti v slovenskem jeziku in lahko
razumljivi (prvi in tretji odstavek 16. člena);
8. ne zagotovi popravila in vzdrževanja
izdelka, za čas garancijskega roka oziroma njegovega podaljšanja
brezplačno, po poteku le tega pa proti plačilu, tako da servis
opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo
(četrti odstavek 16. člena);
9. ne zagotovi vzdrževanja, nadomestnih
delov in priklopnih aparatov tudi po preteku garancijskega roka
(peti odstavek 16. člena);
10. kot prodajalec stanovanja ali
poslovnega prostora kupcu, najkasneje ob izročitvi stanovanja, ne
preda garancijskih listov za vso vgrajeno blago iz 15.b člena (osmi
odstavek 16. člena);
11. garancijski list ne vsebuje vseh
podatkov iz prvega odstavka 18. člena tega zakona;
12. če kot proizvajalec ravna v nasprotju
s prvim odstavkom 20. člena;
13. potrošnikom ne prodaja blaga oziroma
ne opravlja storitev pod enakimi pogoji (drugi odstavek 25.
člena);
14. najvišji odstotek znižanja cen blaga
na razprodaji, objavljen v razponu, ne zajema najmanj ene četrtine
vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji (tretji odstavek 28.
člena);
15. blagu, pri katerem je za njegovo
pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z
njegovo napačno uporabo lahko povzročil škodo zase ali za druge ali
onesnažil okolje, ne priloži navodila za uporabo v skladu s 33.
členom tega zakona;
16. potrošniku pri končnem obračunu od
predplačila za blago ali storitev ne obračuna in plača obresti po
obrestni meri, po kakršni obrestujejo banke hranilne vloge, vezane
nad tri mesece (41. člen);
17. pri dogovorjeni dostavi na dom ali na
drug kraj blaga ne dostavi v brezhibnem stanju, ali dogovorjeni
količini ali dogovorjenem času v potrošnikovo stanovanje z vso
pripadajočo dokumentacijo (prvi odstavek 42. člena);
18. v primeru dostave blaga na dom blago
pusti pred vrati potrošnikovega stanovanja (drugi odstavek 42.
člena);
19. pri pogodbi, sklenjeni na daljavo
podjetje v predpisanih rokih potrošniku ne zagotovi podatkov 43.b
člena tega zakona, na primernem trajnem nosilcu podatkov (43.c
člen);
20. kot ponudnik storitev informacijske
družbe ne potrdi naročila v elektronski obliki, razen zakonsko
določene izjeme ali ne posreduje pogodbenih določil v obliki, ki
zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo (tretji odstavek
43.b člena);
21. pri pogodbi, sklenjeni na daljavo,
ali pri pogodbi, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, v primeru, da
je potrošnik odstopil od pogodbe v roku ne vrne vseh opravljenih
plačil (prvi odstavek 43.d člena in peti odstavek 46.c člena);
22. uporablja sistem klicev brez
posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto brez
vnaprejšnjega soglasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo
namenjeno (prvi odstavek 45.a člena);
23. potrošniku pošilja sporočila, ki so
namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali
katerekoli storitve, čeprav potrošnik izjavi, da jih ne želi več
prejemati (tretji odstavek 45.a člena);
24. pri pogodbi, sklenjeni zunaj
poslovnih prostorov, v predpisanih rokih potrošniku ne izroči
pisnega obvestila, ki vsebuje vsaj firmo in sedež podjetja, vrsto
in ceno blaga, pravice potrošnika iz 46.c člena tega zakona ter
kraj in datum (46.b člen);
25. cene dobave energije oziroma vode
potrošniku ne obračuna po dejanski dobavi ali če merjenje dejanske
dobave energije oziroma vode ne opravi na predpisan način (48.
člen);
26. pri prodaji na obroke, potrošniku ne
omogoči predčasnega odplačila ostanka dolžne kupnine brez
pogodbenih obresti (51. člen);
27. pri prodaji na obroke, v primeru da
potrošnik odstopi od pogodbe, ne vrne prejetih obrokov z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel in ne povrne nujnih
stroškov, ki jih je imel za blago (54. člen);
28. podjetja, ki organizirajo skupinske
izlete in potovanja, niso ustrezno zavarovala potnikov (58.
člen);
29. pogodbe o časovnem zakupu turističnih
objektov ne sklene v pisni obliki (60.a člen);
30. pogodba ne vsebuje predpisanih
podatkov (60.b člen).
(2) Z globo od 300.000 do
1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
78.
člen
(1) Samostojni podjetnik
posameznik se kaznuje za prekršek z globo 200.000 tolarjev, ki se
izterja takoj na kraju prekrška, pravna oseba pa z globo 300.000
tolarjev, ki se izterja takoj, če:
1. pri pogodbah o zagotavljanju
javnih storitev in dobrin, v primeru, ko potrošnik zamudi z
izpolnitvijo obveznosti, ne ravna v skladu z drugim odstavkom 3.
člena;
2. za blago oziroma storitve, ki jih
ponuja, ne označi cene ali je vidno ne označi oziroma označena cena
ne vključuje davka na dodano vrednost v primeru, da je podjetje
zavezanec za davek na dodano vrednost (prvi odstavek 26.
člena);
3. cene blaga oziroma storitve ne označi
v tolarjih (drugi odstavek 26. člena);
4. ne upošteva označenih cen (tretji
odstavek 26. člena);
5. če v ponudbi v okviru informacijske
družbe ni poleg cene jasno in nedvoumno navedeno ali cena vključuje
tudi stroške dostave (četrti odstavek 26. člena);
6. se ne drži predpisanega načina
označevanja cen blaga in storitve (peti odstavek 26. člena);
7. uporabi višje zamudne obresti kot jih
določa obligacijski zakonik (prvi odstavek 27.a člena);
8. v primeru zamude potrošnika kot
pogodbene stranke, izda opomin, katerega stroški presežejo dejanske
stroške izdelave in pošiljanja opomina oziroma višino zamudnih
obresti (drugi odstavek 27.a člena);
9. če razprodaje ne objavi v skladu s
prvim odstavkom 28. člena ali če blaga na razprodaji ne označi s
ceno pred znižanjem in z znižano ceno (prvi in drugi odstavek 28.
člena);
10. blaga z napako fizično ne loči od
redne prodaje brezhibnega blaga in vidno ne opozori, da gre za
blago z napako, ter vsakega kosa blaga z napako posebej ne označi
(prvi odstavek 30. člena);
11. prodaja blago oziroma ne ustavi
prodaje blaga, ki zaradi svojih lastnosti ni primerno za običajno
uporabo, in na njem ne označi, za katere namene je uporabno tudi s
temi lastnostmi (tretji odstavek 31. člena);
12. ne odstrani blaga iz prodaje, čeprav
ne more zagotoviti zahteve iz drugega odstavka 32. člena (tretji
odstavek 32. člena);
13. za blago, ki je namenjeno prodaji
potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajaln in prodaji blaga,
sklenjeni s pogodbami na daljavo, potrošniku ne izroči označbe,
certifikata, izjave o skladnosti, garancijskega lista, navodila za
sestavo in uporabo, seznama pooblaščenih servisov oziroma drugih
spremnih dokumentov oziroma če dokumenti ne vsebujejo vseh
podatkov, ki jih določajo zakoni ali na podlagi zakonov sprejeti
predpisi (34. člen);
14. ne izda računa za prodano blago
oziroma opravljeno storitev ali potrošniku ne omogoči, da preveri
pravilnost zaračunane cene glede na kakovost in količino kupljenega
blaga oziroma opravljene storitve (35. člen);
15. ne prodaja blaga v primerni embalaži
in če ga na potrošnikovo zahtevo posebej ne zavije (prvi in drugi
odstavek 36. člena);
16. embalaža ni primerna obliki in teži
blaga in če zavaja potrošnika glede velikosti in teže blaga (tretji
odstavek 36. člena);
17. v primeru iz 37.c in 38. člena, ko
napaka ni sporna, ne ugodi potrošnikovi zahtevi najpozneje v osmih
dneh (prvi odstavek 39. člena);
18. potrošniku ne odgovori pisno v osmih
dneh po prejemu potrošnikove zahteve (drugi odstavek 39.
člena);
19. pri pogodbi, sklenjeni na daljavo,
potrošnika takoj ne obvesti, da ne more izpolniti svoje obveznosti,
ker nima na razpolago blaga ali ker ni pogojev za opravljanje
storitev in mu ne vrne vseh opravljenih plačil (drugi odstavek 43.e
člena).
(2) Z globo 100.000 tolarjev se
za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
78.a
člen
Postopek o prekršku zastara, ko
potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem
primeru pa ni več mogoč, ko potečejo štiri leta od dneva storitve
prekrška.
Zakon o varstvu potrošnikov -
ZVPot (Uradni list RS, št. 20/98) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79. člen
- upoštevana sprememba iz ZVPot-A
(1) Predpis o splošni varnosti
izdelkov iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, o označevanju
cen iz 26. člena tega zakona, predpis o načinu merjenja dejanske
dobave energije in vode potrošnikom iz 48. člena tega zakona se
sprejmejo najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Strokovni svet iz 62. člena
se ustanovi najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(3) Nacionalni program varstva
potrošnikov predloži Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru
Republike Slovenije v sprejem najkasneje v enem letu po uveljavitvi
tega zakona.
80. člen
- upoštevana sprememba iz ZVPot-A
(1) Z dnem, ko začne veljati ta
zakon, se prenehajo uporabljati členi 10. do 19., 35., 36., 38.,
42., 43., 46. in 47. člen zakona o trgovini (Uradni list SFRJ, št.
46/90), členi od 23. do 30. člena zakona o blagovnem prometu
(Uradni list RS, št. 21/77 in 29/86) in 62. do 64. člen zakona o
standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88, 23/91 in 55/91 -
popr.).
(2) Do uveljavitve predpisa iz
15.b člena zakona se uporabljajo:
- odredba o izdelkih, ki smejo v
promet le z garancijskim listom, tehničnim navodilom in seznamom
pooblaščenih servisov, ter o najkrajšem garancijskem roku zanje
(Uradni list SFRJ, št. 5/78),
- odredba o elektromedicinskih
pripravah oziroma opremi, ki sme v promet le z garancijskim listom
in tehničnim navodilom, ter o najkrajšem garancijskem roku in roku
zagotovljenega servisiranja zanjo (Uradni list SFRJ, št.
66/80),
- odredba o grafični opremi, ki sme v
promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, ter o
najkrajšem garancijskem roku in roku zagotovljenega servisiranja
zanjo (Uradni list SFRJ, št. 66/80),
- odredba o električnih aparatih za
gospodinjstvo, ki smejo v promet le z garancijskim listom in
tehničnim navodilom, ter o najkrajšem garancijskem roku in roku
zagotovljenega servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št. 4/81),
- odredba o plinskih aparatih za
gospodinjstvo, ki smejo v promet le z garancijskim listom in
tehničnim navodilom, ter o najkrajšem garancijskem roku in roku
zagotovljenega servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št. 4/81),
- odredba o proizvodih avtomobilske
industrije, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim
navodilom ter o najkrajšem garancijskem roku in roku zagotovljenega
servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št. 9/81, 62/84),
- odredba o določitvi aparatov za gašenje
požara, ki smejo v promet samo, če so opremljeni z garancijskim
listom in tehničnim navodilom, ter o najkrajšem garancijskem roku
in roku zagotovljenega servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št.
45/81),
- odredba o opremi za opravljanje
dejavnosti v kmetijstvu, ki mora biti opremljena s tehničnim
navodilom in mora biti zanjo določen rok zagotovljenega
servisiranja, ter o najkrajšem roku zagotovljenega servisiranja
zanje (Uradni list SFRJ, št. 63/81),
- odredba o pisarniških pisalnih strojih,
računalniških strojih in strojih za razmnoževanje besedila ter
registrirnih blagajnah za uporabo v trgovini, gostinstvu in
hotelirstvu, ki smejo v promet le z garancijskim listom in
tehničnim navodilom, ter o najkrajšem garancijskem roku in roku
zagotovljenega servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št.
17/85),
- odredba o izolacijskih napravah in
opremi za kontrolo izolacijskih naprav, ki smejo v promet le z
garancijskim listom in tehničnim navodilom, ter o najkrajšem
garancijskem roku in roku zagotovljenega servisiranja zanje (Uradni
list SFRJ, št. 4/87),
- odredba o športni opremi in rekvizitih,
ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom,
ter o najkrajšem garancijskem roku in roku zagotovljenega
servisiranja zanje (Uradni list SFRJ, št. 41/87),
- odredba o napravah s področja
radiokomunikacij, avdio in video tehnike in napravah, ki se nanje
priključujejo, ki smejo v promet le z garancijskim listom, ter o
najkrajšem garancijskim roku in roku zagotovljenega servisiranja
zanje (Uradni list SFRJ, št. 28/89).
81.
člen
Ta zakon začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-A (Uradni list RS,
št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
64.
člen
Rok za izdajo podzakonskega
predpisa iz 15.b člena je šest mesecev od uveljavitve tega
zakona.
65. člen
- že upoštevano
V napovednem stavku drugega
odstavka 80. člena se številka »17« nadomesti s
številko »15.b«.
66.
člen
(1) Razveljavi se druga alinea
tretjega odstavka 13. člena zakona o varstvu konkurence (Uradni
list RS, št. 18/93).
(2) Razveljavita se 42. in 50.
člen pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se
nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti,
in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št.
28/93, 34/93, 57/93).
67.
člen
Določbe šestega odstavka 1.
člena, tretjega odstavka 60. člena, 1. točke 60.e člena in tretjega
in četrtega odstavka 75. člena se začnejo uporabljati z dnem
pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
68.
člen
Ta zakon začne veljati trideseti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-B (Uradni list RS,
št. 51/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA
IN KONČNA DOLOČBA
19.
člen
(1) Določbe 1. člena in 8. do
15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 9. oktobra
2004.
(2) Določbi prvega in četrtega
odstavka 17. člena in določbe 18. člena tega zakona se pričnejo
uporabljati 1. januarja 2005.
(3) Do začetka uporabe Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) se v postopku o prekršku
izrekajo denarne kazni iz 77. in 78. člena zakona.
20.
člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Avtor: ZŽI