Pravilnik o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter o njihovi embalaži - UL 40/2001
Na podlagi 8. točke 42. člena zakona o vinu in
drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in
16/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v
soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo
P R A V I L N I K
o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina
ter o njihovi embalaži
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik ureja:
a) označevanje vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina
(v nadaljnjem besedilu: pridelki oziroma proizvodi):
pri etiketiranju (na etiketah) in embaliranju (vključno s
transportno embalažo) oziroma na vseh spremljevalnih dokumentih
(dokumentih iz registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem
besedilu: register) ter iz kletarske evidence in drugih listinah, z
izjemo carinskih listin);
na poslovnih listinah, zlasti na računih in dobavnicah (v
nadaljnjem besedilu: komercialni dokumenti), in pri promociji,
vključno z reklamiranjem oziroma oglaševanjem prodaje;
b) embalažo, vključno z zamaški, v kateri se lahko hranijo,
skladiščijo in dajejo v promet pridelki oziroma proizvodi.
2. člen
Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni in
polnjeni v embalažo v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane
izdelke, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so pridelki oziroma
proizvodi, pridelani oziroma proizvedeni v Republiki Sloveniji, za
izvoz lahko opremljeni in označeni tudi v skladu s predpisi države
uvoznice, vendar v nobenem primeru ne smejo zavajati potrošnika,
predvsem glede geografskega porekla, kakovosti in drugih
lastnosti.
Pridelki oziroma proizvodi, ki niso predpisano embalirani oziroma
označeni, se ne smejo dajati v promet oziroma skladiščiti z namenom
prodaje.
3. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za pijače, ki
niso rezultat popolne ali delne fermentacije grozdja ali grozdnega
mošta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uporaba oznake vino za
pijače iz prejšnjega odstavka ni dovoljena. Uporaba oznake vino je
za navedene pijače dovoljena le v povezavi z besedo, ki določa
vrsto osnovne surovine za proizvod, na primer vrsto sadja, iz
katere je pijača pridelana. Beseda, ki določa vrsto surovine mora
biti napisana najmanj enako vidno kot beseda vino. Kot vrsta sadja
se štejejo vse vrste sadja, razen grozdja.
II. POMEN IZRAZOV
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1. Označevanje je besedno oziroma drugačno (v obliki znaka, slike
ali druge oznake) opisovanje pridelka oziroma proizvoda na njegovi
embalaži, vključno s transportno embalažo, na spremljevalnih
listinah, poslovnih listinah in pri promociji.
2. Glavno vidno polje je tisto vidno polje, ki najbolj pritegne
pozornost potrošnika, je najbolj opazno in predstavlja etiketo
oziroma etikete, na katerih se nahajajo obvezne oznake, razen, če
ni s tem pravilnikom drugače določeno. Glavno vidno polje (v
nadaljnjem besedilu: glavna etiketa) je lahko sestavljeno iz ene
ali več etiket.
3. Embalaža so posode, vključno z zamaški in zaporkami, v katerih
se nahaja pridelek oziroma proizvod, in ovojna oziroma transportna
embalaža, ki jo predstavljajo zaščitni ovoji kot so papir, slamnati
ovoji, kartoni in zaboji, ki se uporabljajo za transport enega ali
več posod oziroma za končno predstavitev pridelka oziroma proizvoda
potrošniku.
4. Originalno polnjeni (predpakirani) ali ustekleničeni (v
nadaljnjem besedilu: originalno polnjeni) pridelki oziroma
proizvodi so pridelki oziroma proizvodi, polnjeni v predpisano
embalažo, označeno v skladu s tem pravilnikom. Pri originalni
polnitvi morajo biti posode zaprte tako, da jih po prvem odpiranju
ni več možno, ne da bi bilo to opazno, zapreti nazaj. Originalno
polnjeni pridelki oziroma proizvodi smejo biti polnjeni
ustekleničeni v posode s prostornino do vključno 60 litrov.
5. Neoriginalno polnjeni pridelki oziroma proizvodi so pridelki
oziroma proizvodi, ki niso originalno polnjeni v smislu prejšnje
točke tega člena. Označeni morajo biti na način, predpisan s tem
pravilnikom, ter biti v posodah, ki so primerne za hrambo teh
pridelkov oziroma proizvodov.
6. Potrošnik je oseba, ki kupuje pridelke oziroma proizvode zaradi
lastne potrošnje in pridelkov oziroma proizvodov ne predeluje
oziroma dodeluje, pri čemer se za dodelavo šteje tudi polnjenje v
originalno embalažo.
7. Polnilec je:
oseba, ki izvaja polnjenje in je v register vpisana za dejavnost
ustekleničenja vina skladno s predpisom o registru ali
oseba, ki naroča izvedbo originalnega polnjenja pridelkov oziroma
proizvodov za svoj račun pri polnilcu, registriranem za storitveno
polnjenje vina, skladno s predpisom o registru.
8. Serijska številka polnitve je številka, ki označuje enoto
originalno polnjenega pridelka oziroma proizvoda. Isto serijsko
številko imajo posode, ki so napolnjene s popolnoma enakim
poenotenim pridelkom oziroma proizvodom, napolnjenim v enake vrste
embalaže, napolnjenim na istem mestu, na enak način kontroliranem
pri pridelavi oziroma proizvodnji, vključno s polnjenjem. Z isto
serijsko številko je označeno največ toliko enot, ki po vsebnosti
ne presegajo vsebnosti posode poenotenja v kleti, kjer se je
poenotenje pridelka oziroma proizvoda izvajalo.
9. Mošt je grozdni mošt, vinski mošt, zgoščen grozdni mošt in
rektificiran zgoščen grozdni mošt, pri čemer se grozdni mošt in
vinski mošt lahko nahajata v prometu potrošniku le neoriginalno
polnjena.
III. EMBALAŽA
5. člen
Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi
hranijo, prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati
naslednje pogoje:
biti morajo znotraj čiste,
ne smejo imeti škodljivega vpliva na pridelke oziroma
proizvode,
ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov,
biti morajo izdelane ali obložene z materialom, ki sme priti v
stik z živili,
uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah
nad 60 litrov posebej navedeno,
imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in
nista prevlečena s svinčenim ovojem,
biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev
vsebine, in sicer v povezavi z določbami predpisa o registru in
predpisa, ki ureja kletarsko evidenco, oziroma certifikatom države
izvoznice,
označbe ne smejo biti izbrisljive in morajo biti na posodah nad 60
litrov napisane s črkami, velikimi najmanj 120 mm.
6. člen
Originalno polnjena vina se lahko nahajajo v
ponudbi potrošniku, glede na posamezno kategorijo, v naslednjih
posodah:
1. Deželno vino s priznano geografsko oznako, pridelano v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO) se kot
originalno polnjeno nudi potrošniku:
v steklenih posodah in drugih posodah ustreznih za hrambo živil do
nazivne prostornine vključno 10 litrov;
v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo
točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine
od vključno 10 do vključno 60 litrov.
2. Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP),
se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
v steklenih posodah do nazivne prostornine vključno 10 litrov;
v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo
točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine
od vključno 10 do vključno 60 litrov.
3. Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP) se
kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
v steklenih posodah, nazivne prostornine do vključno 10
litrov.
4. Namizno vino, ki ni deželno vino PGO, in kakovostno peneče vino
pridelano v Republiki Sloveniji, ter uvoženo vino se lahko nudi
potrošniku v steklenih posodah in v drugih posodah ustreznih za
hrambo živil, nazivne prostornine do vključno 10 litrov.
7. člen
Zamaški, vključno z zaporkami, ki se lahko
uporabljajo za originalno polnjena vina, morajo biti narejeni
oziroma opremljeni tako, da po odpiranju ni možno ponovno
zapiranje, ne da bi bilo to opazno.
Zamaški, ki se lahko uporabljajo za kakovostna vina ZGP in za
vrhunska vina ZGP, so plutovinasti ali iz materiala, ki je vizualno
enak pluti, ali navojni iz materiala, primernega za navojne
zamaške.
Zamaški, ki se lahko uporabljajo za peneča, biser in gazirana vina,
so plutovinasti ali iz drugega primernega materiala s košarico, za
pakiranja nazivne prostornine do vključno 0,2 litra pa tudi navojni
zamaški. Za vrhunska peneča vina ZGP se lahko uporabljajo le
plutovinasti zamaški s košarico.
8. člen
Odstopanje od označene nazivne prostornine sme v
škodo potrošnika znašati največ toliko, kot je to določeno s
predpisom, ki ureja predpakirane izdelke. Izjema so več kot 10 let
stara vrhunska vina, kjer je lahko odstopanje do dvakrat večje od
predpisanega.
IV. OZNAČEVANJE
A) Splošno
9. člen
Označevanje po tem pravilniku in po predpisu, ki
ureja predpakirane izdelke, je obvezno za vsak promet oziroma
transport pridelkov oziroma proizvodov, razen za:
transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega
obrata,
transport med dvema obratoma istega proizvajalca,
transport pridelkov oziroma proizvodov, namenjenih domači porabi
proizvajalca,
količine, ki v transportu ne presegajo 20 litrov in niso namenjene
prodaji,
pridelke in proizvode, ki niso vino, mošt ali vinsko žganje in ki
v prometu potrošniku nimajo označenega geografskega porekla.
Ne glede na določbe prve, druge in tretje alinee prejšnjega
odstavka je označevanje po tem pravilniku obvezno za vino, mošt in
vinsko žganje, ki so oziroma bodo označeni z oznako PGO, in za
mošt, namenjen predelavi v vino ter vina, ki so oziroma bodo
označena z oznako ZGP, če se pridelki oziroma proizvodi prepeljejo
izven pridelovalnega območja (vinorodne dežele oziroma vinorodnega
okoliša).
10. člen
Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni v
skladu s tem pravilnikom pri vseh oblikah prometa, promocije in na
vseh listinah.
Vse oznake morajo izražati resnično stanje in ne smejo kakorkoli
zavajati glede dejanske kakovosti, zlasti glede sestavin, barve,
kakovostne stopnje, geografskega porekla, sorte vinske trte,
navedbe oziroma identitete sodelujočih pri procesu pridelave,
predelave ter glede nazivne prostornine oziroma drugih lastnosti
pridelka oziroma proizvoda.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec vina
zaradi razmer, vezanih na ponudbo in povpraševanje, kljub odločbi o
oceni vzorca vina pooblaščene organizacije za oceno vina, vino
uvrsti v širše geografsko območje oziroma v nižjo kakovostno
stopnjo, kar pa mora biti posebej zavedeno v njegovi kletarski
evidenci. Pridelovalec vina je dolžan takšno zamenjavo oznak
prijaviti v roku 60 dni pooblaščeni organizaciji, ki je vino
ocenjevala, kar pooblaščena organizacija zavede v registru.
Prepovedana je uporaba besed, kot so na primer: podoben kot, vrsta,
tip, stil, postopek kot, skupaj z nazivom, ki ne označuje
dejanskega geografskega porekla, kakovosti oziroma drugih dejanskih
lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
11. člen
Za označevanje uvoženih pridelkov oziroma
proizvodov se uporabljajo določbe tega pravilnika smiselno, glede
na kakovost in geografsko poreklo uvoženega pridelka oziroma
proizvoda.
Oznake na uvoženih pridelkih oziroma proizvodih morajo biti v
skladu z navedbami na certifikatu in na drugih uradnih listinah
države izvoznice.
12. člen
Oznake na pridelkih oziroma proizvodih se delijo na
obvezne in dovoljene, pri čemer se morajo vse obvezne oznake na
etiketah in embalaži nahajati na glavni etiketi, če ni s tem
pravilnikom drugače določeno.
Vse obvezne oznake na pridelkih oziroma proizvodih iz grozdja in
vina morajo biti čitljive, neizbrisljive in napisane s tako
velikostjo črk, takšne oblike in barve, da v zadostni meri
odstopajo od podlage, na kateri so natiskane, in so nedvoumno jasne
za tistega, ki jih bere, predvsem za potrošnika.
Obvezne oznake morajo biti pritrjene na pridelek oziroma proizvod
tako, da se jih ne da odstraniti, ne da bi se poškodovale in s tem
postale neuporabne za ponovno uporabo.
Obvezne oznake ne smejo biti navedene samo v obliki kode.
13. člen
Vse oznake na pridelku oziroma proizvodu, ki se
nudi potrošniku, morajo biti navedene v jeziku države pridelovalke
oziroma proizvajalke, lahko pa so prevedene v jezik potrošnika,
razen neposredne geografske oznake, ki mora biti napisana v jeziku
države pridelovalke oziroma proizvajalke in je v nobenem primeru ni
dovoljeno prevajati.
B) Obvezne oznake
B) 1. Vrsta pridelka oziroma
proizvoda, vsebnost dejanskega alkohola, nazivna prostornina,
serijska številka polnitve, številka odločbe o ocenitvi, leto
pridelave, ostanek nepovretega sladkorja
14. člen
Za označitev vrste proizvoda se, ob izpolnjevanju
pogojev iz predpisa, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in
sredstva, uporabljajo naslednji nazivi, ki opisujejo vrsto pridelka
ali proizvoda:
1) za vina
mirno vino ali vino,
peneče vino, za kakovostno peneče vino ZGP in vrhunsko peneče vino
ZGP se lahko uporabi naziv: penina,
biser vino,
gazirano vino ali gazirano peneče vino,
posebno vino z navedbo vrste posebnega vina, na primer: naravno
sladko posebno vino ali ob pogoju, da je grozdje za vino sušeno na
slami, vino iz sušenega grozdja ali slamno vino,
aromatizirano vino,
alkoholizirano vino ali likersko vino;
2) za mošt
grozdni mošt,
vinski mošt,
zgoščen grozdni mošt,
rektificiran zgoščen grozni mošt ali prečiščen zgoščen grozdni
mošt.
Za druge proizvode iz grozdja in vina uporaba besede vino ni
dovoljena, dovoljena je le pridevniška oblika vinski ali grozdni
(na primer: vinski kis).
Pri oznaki gaziranega penečega vina mora biti beseda gaziran
najmanj enako velika in enako vidna, kot naziv peneči, pri čemer
beseda gaziran ne sme biti napisana s črkami, manjšimi od 3 mm.
15. člen
Vsebnost dejanskega alkohola je obvezna oznaka za
vse pridelke oziroma proizvode, ki vsebujejo dejanski alkohol. Ta
oznaka se lahko nahaja izven glavne etikete.
Vsebnost dejanskega alkohola se lahko označi z eno od naslednjih
navedb: dejanski alkohol ali dejanska alkoholna stopnja ali
okrajšava alk in vsebnost ter oznaka vol. %.
Vsebnost dejanskega alkohola, izražena kot volumski delež v %, se
matematično zaokroži na cel % ali najmanj na 0,5 %.
Vsebnost dejanskega alkohola sme odstopati za največ 0,5% od
označenega. Pri vinih, ki so ustekleničena več kot tri leta,
penečih, biser, gaziranih vinih in posebnih vinih sme vsebnost
dejanskega alkohola odstopati za največ 0,8%.
Velikost oznake za vsebnost dejanskega alkohola mora biti navedena
s črkami in številkami naslednjih velikosti:
najmanj 5 mm na posodi, katere nazivna prostornina je večja od 1
litra;
najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno
0,2 litra do vključno 1 litra, ter za posebna vina;
najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je manjša od
0,2 litra.
16. člen
Nazivna prostornina je obvezna oznaka, ki se navede
v hektolitrih, litrih ali centilitrih. Ta oznaka se lahko nahaja
izven glavne etikete.
Nazivna prostornina se označi tako, da sta številka in enota
navedeni skupaj.
Oznake nazivne prostornine morajo biti navedene s črkami in
številkami naslednjih velikosti:
najmanj 6 mm na posodi, katere nazivna prostornina je 1 liter ali
večja;
najmanj 4 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno
0,2 litra do 1litra;
najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno
0,05 litra do 0,2 litra;
najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je manjša od
0,05 litra.
17. člen
Obvezna oznaka na vinu in vinskem žganju je tudi
serijska številka polnitve z navedbo števila enot posod v seriji.
Ta oznaka se lahko nahaja izven glavne etikete.
18. člen
Za vina, mošt in vinska žganja, ki se nahajajo v
ponudbi potrošniku, je obvezna navedba številke odločbe o ocenitvi
vina, mošta ali vinskega žganja, in navedba pooblaščene
organizacije za oceno vina, ki jo je izdala. Navedba pooblaščene
organizacije je lahko v obliki kratice.
Številka odločbe o ocenitvi se lahko nahaja izven območja glavne
etikete.
Številka odločbe o ocenitvi se navede:
za originalno polnjena vina na kontrolnem listku,
za mošt, vinsko žganje in neoriginalno polnjena vina, v
dokumentih, ki izhajajo iz registra in kletarske evidence, ki
spremljajo vino, mošt ali vinsko žganje v prometu, in sicer na
način, da je jasno navedeno, za katero vino, mošt ali vinsko žganje
velja odločba o ocenitvi.
19. člen
Za kakovostna vina ZGP in deželna vina PGO ter
ekvivalentna vina iz uvoza je pri ponudbi potrošniku obvezna
navedba leta, v katerem je grozdje pridelano. Vino mora biti v
celoti pridelano iz grozdja navedenega letnika.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izjemoma, če je potrebno
zaradi izenačevanja lastnosti vina med posameznimi letniki, vino
lahko pridelano iz grozdja različnih letnikov. V tem primeru mora
biti najmanj 85% vina, pred morebitno obogatitvijo, pridelano iz
grozdja, katerega letnik je označen. Izjema iz tega odstavka se ne
sme uporabiti za vrhunska vina ZGP.
Za vrhunska vina ZGP, za katera je bilo grozdje trgano po 1.
januarju v letu, ki sledi letu, v katerem je grozdje zorelo do
svoje običajne tehnološke zrelosti, se kot leto pridelave navede
leto, v katerem je grozdje zorelo do svoje običajne tehnološke
zrelosti za predelavo v vino.
Oznaka leta, v katerem je grozdje pridelano, se lahko nahaja izven
glavne etikete.
Za namizna vina, ki niso deželna vina PGO, oziroma ekvivalentna
vina iz uvoza oznaka letnice pridelave grozdja pri ponudbi
potrošniku ni dovoljena.
Ne glede na določbe tega člena je navedba letnika oziroma letnikov
obvezna oznaka za vse pridelke in proizvode v spremljevalnih
dokumentih, ki so izdani na podlagi registra ter kletarske evidence
in na komercialnih dokumentih.
20. člen
Za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, je
obvezna oznaka ostanka nepovretega sladkorja v vinu. To je:
za mirna vina oznake: suho, polsuho, polsladko ali sladko,
za peneča, biser in gazirana vina oznake: brut nature, extra brut,
brut, zelo suho, suho, polsuho ali sladko.
Oznaka nepovretega sladkorja se lahko nahaja izven glavne
etikete.
Za vina, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji, oznaka ostanka
nepovretega sladkorja v vinu ni obvezna oznaka in je poleg zgoraj
navedenega načina lahko izražena:
v gramih reducirajočega sladkorja na liter,
v obliki potencialne alkoholne stopnje, ki lahko odstopa za največ
0,2%, vendar je odstopanje dovoljeno le navzdol, iz napisa pa mora
biti jasno razvidno, da gre za potencialno alkoholno stopnjo,
v obliki vsebnosti skupnega alkohola, ki lahko odstopa za 0,5
vol%, iz napisa pa mora biti jasno razvidno, da gre za vsebnost
skupnega alkohola.
B) 2. Oznake geografskega porekla
oziroma kakovosti
21. člen
Za pridelke oziroma proizvode je obvezna
oznaka:
oznaka geografskega porekla, če pridelek oziroma proizvod za to
izpolnjuje pogoje,
oznaka države pridelovalke pridelka oziroma proizvoda in države
polnilke pridelka oziroma proizvoda.
Oznaka države je oznaka z ali brez navedbe politične ureditve ali
uradna kratica, ki se uporablja v poštnem prometu. Pri oznaki
države mora biti nedvoumno navedeno, katera država je pridelovalka
pridelka oziroma proizvoda in katera je polnilka pridelka oziroma
proizvoda, če sta različni.
Pred navedbo države pridelovalke se doda besedilo pridelano v za
vino in mošt ali navedbo proizvedeno v za proizvode iz grozdja in
vina, ki niso mošt ali vino.
Pred navedbo države polnilke se doda besedilo polnjeno v ali
stekleničeno v.
Če je pridelek oziroma proizvod v isti državi pridelan in polnjen,
se pred navedbo države doda besedilo pridelano in polnjeno v ali
pridelano in stekleničeno v ali samo pridelano v. Za proizvode se
beseda pridelano nadomesti z besedo proizvedeno.
Za mošt in vino je obvezna tudi navedba države pridelovalke
grozdja, če je le-ta različna od pridelovalke mošta oziroma vina, z
navedbo grozdje pridelano v.
Pri etiketiranju in embaliranju navedba geografskega porekla, razen
navedbe države, ni obvezna za:
namizna vina in ekvivalentna vina iz uvoza, razen za deželna vina
PGO in ekvivalentna vina iz uvoza,
kakovostna peneča, biser in gazirana vina, ki niso kakovostna
peneča ali biser vina ZGP ali ekvivalentna vina iz uvoza,
rektificiran zgoščeni grozdni mošt,
druge proizvode iz grozdja in vina.
22. člen
Za pridelke oziroma proizvode, pridelane v
Republiki Sloveniji, se uporabljajo geografske oznake, če ti
pridelki oziroma proizvodi za posamezno oznako geografskega porekla
oziroma kakovosti izpolnjujejo pogoje, predpisane s predpisom, ki
ureja kakovost vina, enološke postopke in sredstva.
Oznaka geografskega porekla je v skladu s tem pravilnikom oznaka,
ki jo sestavljata:
a) uveljavljeni izraz, ki določa kakovost vina oziroma mošta,
namenjenega predelavi v vino, glede na geografsko območje in druge
dejavnike, ki vplivajo na kakovost pridelkov in proizvodov, in
b) geografsko območje, ki je sestavljeno iz:
neposredne oznake geografskega porekla in
podatka o vrsti geografskega območja.
Oznaka zaščitenega geografskega porekla ali ZGP se sme uporabljati
le za mošt, namenjen predelavi v vino, vino in vinsko žganje.
23. člen
Uveljavljeni izrazi oznake geografskega porekla za
vina in mošt, namenjen predelavi v vino, če so vino in mošt
pridelani v Republiki Sloveniji, so:
a) za mirna, peneča, biser vina, posebna vina in mošt, namenjen
predelavi v vino: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom
ali kakovostno vino ZGP;
b) za mirna in peneča vina ter mošt, namenjen predelavi v vino:
vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom ali vrhunsko vino
ZGP;
c) za mirna, peneča, biser, gazirana in posebna vina ter mošt,
namenjen predelavi v vino: deželno vino s priznano geografsko
oznako ali deželno vino PGO;
č) za vina, za katera so geografsko območje in lastnosti določeni s
posebnim predpisom: vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem
ali vino PTP;
d) za mirna, peneča, biser, gazirana in posebna vina ter mošt,
namenjen predelavi v vino: namizno vino;
e) za peneča in biser vina: kakovostno vino.
Uveljavljeni izrazi iz prejšnjega odstavka tega člena za mošt, ki
ni namenjen predelavi v vino, vinsko žganje in druge proizvode iz
grozdja in vina se uporabljajo tako, da se izraz vino nadomesti z
ustreznim izrazom, ki opisuje vrsto pridelka oziroma proizvoda,
razen za uveljavljen izraz pod točko e) prvega odstavka tega člena,
ki se uporablja izključno za peneča in biser vina.
Uveljavljeni izrazi se morajo uporabljati z navedbo ustreznega
geografskega območja, v skladu s predpisanim seznamom geografskih
oznak vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, razen
uveljavljenega izraza pod točko d) in e) prvega odstavka tega
člena.
Za prodajo izven območja Republike Slovenije se uveljavljeni izrazi
iz prvega odstavka tega člena lahko nadomestijo z ustreznim
prevodom v jezik, razumljiv potrošniku.
Beseda kakovostno vino in njen prevod v jezik, razumljiv
potrošniku, oziroma za uvoženo vino navedba v jeziku pridelovalca
ali proizvajalca, se sme navajati izključno v povezavi z navedbo
pridelovalnega območja. Izjema je uporaba besede kakovostno vino
pri penečih in biser vinih.
Pri kakovostnih penečih vinih ZGP in kakovostnih biser vinih ZGP
ter ekvivalentnih uvoženih kakovostnih penečih in biser vinih,
pridelanih znotraj označenega pridelovalnega območja, mora biti
naziv geografskega porekla označen tudi na zamašku.
24. člen
Za pridelke in proizvode, pridelane v Republiki
Sloveniji, se ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, kot dovoljena
oznaka uporabljajo, skupaj z navedbo ustrezne neposredne geografske
oznake iz predpisanega seznama geografskih oznak, naslednje navedbe
vrste geografskih območij:
1. za deželna vina PGO, za grozdje, mošt in druge proizvode iz
grozdja in vina, če za to izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja
kakovost vina in enološke postopke in sredstva:
vinorodna dežela;
2. za kakovostna vina ZGP (vključno z vrhunskimi vini ZGP) ter
grozdje in mošt, namenjen predelavi v kakovostno vino ZGP:
vinorodni okoliš,
vinorodni podokoliš,
vinorodni ožji okoliš;
3. za vrhunska vina ZGP ter grozdje in mošt, namenjen predelavi v
vrhunsko vino ZGP:
vinorodni kraj,
vinorodna lega.
Za prodajo izven območja Republike Slovenije se lahko navedbe vrste
geografskega območja iz točke 1., 2. in 3. tega člena nadomestijo s
prevodom v jezik, razumljiv potrošniku.
25. člen
Za pridelke in proizvode, pridelane v Republiki
Sloveniji, se za neposredno oznako geografskega porekla uporabljajo
le oznake iz predpisanega seznama geografskih oznak, in sicer:
neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih dežel kot
obvezne oznake za deželna vina PGO, mošt in kot dovoljene oznake za
druge proizvode iz grozdja in vina;
neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih okolišev kot
obvezne oznake za kakovostna vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi
teh vin;
neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih podokolišev in
vinorodnih ožjih okolišev kot dovoljene oznake za kakovostna vina
ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin;
neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih krajev in
vinorodnih leg kot dovoljene oznake za vrhunska vina ZGP in mošt,
namenjen pridelavi teh vin.
26. člen
Oznake geografskega porekla za vina, pridelana v
Republiki Sloveniji, morajo biti navedene na glavni etiketi kot
najbolj vidne oznake, pri čemer nobena od sestavin izrazov, ki
sestavljajo oznako geografskega porekla, ne sme biti večja od
neposredne oznake geografskega porekla. Najbolj vidna oznaka je
oznaka, ki je praviloma napisana z največjimi črkami, katerih
debelina ni manjša od debeline drugih navedb na glavni etiketi.
Če je poleg vinorodnega okoliša navedena dodatna navedba ožjega
pridelovalnega geografskega območja, mora biti le ta manj vidna od
navedbe vinorodnega okoliša. Velikost črk za navedbo tega dodatnega
območja ne sme presegati 2/3 velikosti črk, uporabljenih za
vinorodni okoliš, debelina črk pa ne sme presegati debeline črk,
uporabljenih za vinorodni okoliš.
27. člen
Za vina, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji,
je, če je to navedeno v certifikatu države pridelovalke,
dovoljena:
dodatna navedba imena manjšega geografskega območja, ki ne sme
biti enako ali podobno obstoječim nazivom za kakovostna ali namizna
vina z geografsko oznako. Uporablja se izključno za kakovostna
vina, pridelana na določenem območju. Taki nazivi se smejo
uporabljati le takrat, ko je meja navedenega območja jasna in vse
grozdje prihaja iz označenega območja;
dodatna navedba večjega zemljepisnega območja za dopolnitev
informacije, kje to območje dejansko leži;
za kakovostna vina, pridelana znotraj določenega pridelovalnega
območja, tudi dodatna navedba imena vinograda, kjer je bilo grozdje
pridelano;
navedba geografskega območja izvora grozdja in vina za namizno
vino, ki ni ekvivalentno deželnemu vinu, če predstavlja dejansko
območje pridelave in ne zavaja potrošnika. Navedba (neposredna ali
posredna) geografskega območja mora biti napisana s črkami, ki so
manj vidne (manjše in bolj tanko napisane) kot naziv namizno
vino.
28. člen
Mirno vrhunsko vino ZGP ali ekvivalentno vino iz
uvoza ima lahko glede na čas trgatve in način staranja, v skladu s
predpisom, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva,
eno od naslednjih dodatnih oznak:
pozna trgatev,
izbor,
jagodni izbor,
suhi jagodni izbor,
ledeno vino,
arhivsko vino ali arhiva ali starano vino.
Kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter ekvivalentno vino iz
uvoza lahko, če za to izpolnjuje pogoje, določene s predpisom, ki
ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva, nosi dodatno
oznako barrique.
Namizno vino, deželno vino PGO in kakovostno vino ZGP (razen
vrhunskega vina ZGP) ter ekvivalentno vino iz uvoza lahko, če za to
izpolnjuje pogoje, nosi dodatno oznako mlado vino ali novo
vino.
Velikost črk oznak, navedenih v tem členu, ne sme presegati
velikosti črk neposredne oznake geografskega porekla.
29. člen
Za uvožena vina je dovoljena uporaba dodatnega
uveljavljenega izraza za kakovostna vina, pridelana na določenem
geografskem območju, in namizna vina z geografsko oznako pod
pogojem, da so ti uveljavljeni izrazi v državi pridelovalki ali
proizvajalki predpisani in navedeni v certifikatu ter potrjeni s
strani uradne inštitucije države pridelovalke oziroma
proizvajalke.
B) 3. Navedba polnilca in drugih
sodelujočih pri proizvodnji in prometu
30. člen
Obvezna je oznaka polnilca pridelka oziroma
proizvoda, in sicer: polni naziv, vključno z naslovom polnilca, in
če pridelek oziroma proizvod ni polnjen na sedežu polnilca še točen
naslov lokacije polnjenja. Na posodah, ki niso namenjene
potrošniku, pa je obvezna navedba polnega naslova dobavitelja.
Podatek o uvozniku je obvezen podatek za vsa uvožena vina. Ta
podatek je lahko naveden izven glavne etikete.
31. člen
Za kakovostna vina ZGP in deželna vina PGO, za
katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino
tudi ustekleničil, so dovoljene naslednje dodatne oznake:
lastna trgatev in polnitev ali
ustekleničeno na posestvu ali
ustekleničeno na kmetiji ali
ustekleničeno znotraj pridelovalnega območja ali
pridelal in polnil.
Navedba dodatnih oznak iz prejšnjega odstavka tega člena o tem, kje
je pridelek oziroma proizvod ustekleničen, je dovoljena le v
primeru, če je pridelek oziroma proizvod pridelan oziroma polnjen
izključno tako, kot je to s tem izrazom določeno. Izjema je uporaba
sredstev za obogatitev, ki lahko izvirajo od drugod.
32. člen
Poleg obvezne navedbe polnilca je dovoljena dodatna
navedba polnjeno za ali navedba originalno polnjeno za.
Ob pridobitvi predhodnega pisnega soglasja navedenih je dovoljena
navedba vseh, ki so sodelovali v procesu pridelave pridelka oziroma
proizvoda, z navedbo faze pridelave oziroma predelave, in sicer
pridelovalca grozdja, pridelovalca vina oziroma drugega pridelka
ali proizvoda, polnilca vina oziroma drugega pridelka ali
proizvoda, sodelujočega enologa in sodelujočega pri distribuciji.
Omenjeni podatek mora biti naveden tako, da je iz podatka nedvoumno
jasno, kdo je opravil posamezno fazo pridelave oziroma predelave
ali distribucije.
33. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena je za deželna
vina PGO in kakovostna vina ZGP ter ekvivalentna vina iz uvoza
obvezna navedba pridelovalca vina s polnim nazivom in naslovom.
C) Dovoljene oznake
C) 1. Barva, parametri analize,
metode pridelave, posebne lastnosti, integrirana ali ekološka
pridelava, drugi podatki
34. člen
Dovoljena je dodatna navedba barve vina: belo, rose
ali rdečkasto in rdeče. Za rdeče kakovostno vino ZGP, pridelano na
območju vinorodnega okoliša Kras, je dovoljena oznaka barve tudi
črnina. Navedba barve vina je obvezna v spremljevalnih dokumentih,
ki so izdani na osnovi registra oziroma kletarske evidence, in na
komercialnih dokumentih.
35. člen
Dovoljena je navedba dodatnih parametrov fizikalno
kemične analize. Za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, je
navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične analize dovoljena le,
če jih je z analizo določila pooblaščena organizacija za oceno vina
in jih navedla v odločbi o ocenitvi vina, mošta in drugih
proizvodov iz grozdja in vina.
Dodatni parametri iz prejšnjega odstavka ne smejo biti navedeni na
glavni etiketi.
36. člen
Dovoljena je dodatna navedba metode pridelave
pridelka oziroma proizvoda, vključno s podatki o staranju vina in
drugih proizvodov iz grozdja in vina in podrobnostih iz
tehnologije.
Za kakovostna peneča vina in kakovostna peneča vina ZGP ter
ekvivalentna peneča vina iz uvoza je dovoljena navedba postopka
pridelave, in sicer vrenje v steklenici ali klasičen postopek ali
tradicionalna metoda. Za peneča vina je dovoljena oznaka postopek
vrenja v večji posodi ali charmat postopek.
Za vrhunska vina ZGP je dovoljena dodatna navedba kontrolirana
količina in zrelost grozdja v vinogradu ali kontrolirano v
vinogradu.
Za kakovostna vina ZGP je dovoljena navedba dodatnih podrobnosti o
posebni barvi, organoleptičnih lastnostih, če so te navedbe o
posebni barvi in organoleptičnih lastnostih vpisane v poseben
seznam, ki ga objavi minister, pristojen za kmetijstvo.
Če prodajni opis pridelka oziroma proizvoda vsebuje naziv peneč
oziroma peneče vino, mora najmanj 95% vsebine predstavljati peneče
vino.
Izvor alkohola (npr. vinski) je dovoljeno navesti le v primeru, če
je ves alkohol istega označenega izvora.
Navedbe iz tega člena ne smejo biti navedene na glavni etiketi.
37. člen
Če deželno vino PGO ali kakovostno vino ZGP,
vključno z vrhunskim vinom ZGP, izpolnjuje predpisane pogoje za
integrirano pridelavo ali za ekološko pridelavo, se sme tako
pridelano vino dodatno označiti s posebnim znakom za integrirano
pridelavo ali ekološko pridelavo, kot ga določa predpis, ki ureja
integrirano oziroma ekološko pridelavo.
Uvoženo vino sme nositi oznako integrirano ali ekološko pridelano
le, če je priloženo potrdilo certifikat pooblaščene organizacije
države izvoznice, ki navedbe potrjuje in dovoljuje takšno
oznako.
38. člen
Dovoljene so informacije o preteklosti pridelave
vina, tradiciji pridelovalca, polnilca vina in tudi o staranju vina
oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina, o datumu trgatve,
polnitve in drugih podrobnostih tehnologije pridelave grozdja,
vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ter
priporočila potrošniku v zvezi z uporabo vina (jedi, način
postrežbe, dietetična priporočila, ravnanje z vinom ob strežbi in
podobno) in katerikoli drugi dejavnik, še posebej, če je
organoleptičnega značaja.
Navedbe iz tega člena ne smejo biti navedene na glavni etiketi.
C) 2. Oznaka sorte
grozdja
39. člen
Oznaka sorte grozdja je dovoljena, če je vsaj 85%
vina ali mošta ali vinskega žganja, pred morebitno obogatitvijo
pridelano iz označene oziroma označenih sort. Oznaka dveh sort je
dovoljena, če je vino v celoti pridelano iz označenih dveh sort,
pri čemer delež nobene od navedenih sort ne sme biti manjši od
15%.
Oznaka sorte grozdja je dovoljena oznaka za kakovostno vino ZGP ali
deželno vino PGO ali za vino ekvivalentne kakovosti iz uvoza. Za
namizno vino, ki ni deželno vino PGO, oznaka sorte grozdja ni
dovoljena. Oznaka sorte grozdja je dovoljena za vinsko žganje, ki
ima označeno geografsko poreklo.
Oznaka sorte grozdja pri ponudbi mošta ali vina potrošniku je
dovoljena oznaka le v primeru, da ima pridelek oziroma proizvod
sortni značaj in je to z organoleptično oceno pooblaščene
organizacije za oceno vina potrjeno.
Za kakovostna peneča vina ZGP in ekvivalentna vina iz uvoza ter
kakovostna peneča vina je dovoljena tudi oznaka aromatično peneče
vino, če je vino pridelano iz aromatičnih sort vinskega
grozdja.
Oznaka sorte grozdja za mošt, vina in vinska žganja, pridelana v
Republiki Sloveniji, mora biti v skladu s predpisom, ki ureja
rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije. Za
uvožene pridelke oziroma proizvode mora biti oznaka sorte v skladu
s certifikatom države izvoznice.
Oznaka sorte grozdja je lahko prevedena v jezik potrošnika.
Če je oznaka sorte grozdja sestavljena iz dveh besed, se med ti dve
besedi ne sme dodati tretja beseda. Obe besedi morata biti napisani
z enakimi črkami in v enaki velikosti.
Dovoljena je navedba podatka, da gre za zvrst, z navedbo zvrst.
Omenjena navedba je dovoljena za kakovostna vina ZGP in za deželna
vina PGO ali za vino ekvivalentne kakovosti iz uvoza.
Oznaka sorte ni dovoljena, če bi ime lahko povzročilo zamenjavo z
imenom določenega območja pridelave.
Oznaka sorte je, ne glede na določbe tega pravilnika, obvezna
oznaka za vina in mošt na spremljevalnih dokumentih, izdanih na
osnovi registra in kletarske evidence, ter na komercialnih
dokumentih.
C) 3. Fantazijska imena
40. člen
Fantazijska imena po tem pravilniku so:
registrirane blagovne znamke in neregistrirana imena, s katerimi se
sme označiti pridelke oziroma proizvode. Ne glede na določbo
prejšnjega stavka je za kakovostna vina ZGP dovoljena izključno
uporaba registriranih blagovnih znamk.
Fantazijska imena za pridelke oziroma proizvode ne smejo:
biti geografski naziv,
vsebovati geografskega naziva, razen če je pridelek ali proizvod
pridelan na območju, ki je v fantazijskem imenu neposredno ali
posredno vsebovano,
biti naziv, ki je neresničen ali vsebuje neresnične podatke o
kakovosti pridelka oziroma proizvoda,
biti identična oznaki za vrsto proizvoda oziroma pridelka,
biti oziroma vsebovati oznake, ki se uporabljajo za poimenovanje
deželnih vin PGO in kakovostnih vin ZGP in ekvivalentnih vin iz
uvoza ter vin PTP, če ne ustrezajo predpisanim zahtevam za takšno
poimenovanje.
Fantazijska imena ne smejo vsebovati besed, delov besed, znakov ali
slik, ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so
namenjene, in sicer predvsem glede geografskega porekla, kakovosti,
pridelovalca in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
Za zavajanje se štejejo zlasti:
slikovni prikazi značilnih pokrajin, naselij, gradov, običajev,
narodnih noš, krajevno značilnih predmetov, če grozdje za pridelek
oziroma proizvod ni pridelano na območju, ki je na sliki neposredno
(pokrajina, naselje, grad) ali posredno (narodna noša, predmeti,
običaji) prikazano;
navedba naslovov ali verzov za določeno pokrajino ali Slovenijo
značilnih narodnih pesmi, če grozdje za pridelek oziroma proizvod
ni pridelano na območju pokrajini, od koder ta pesem izvira;
kakršnekoli oznake znaki razlikovanja za mesta, občine, državo, če
grozdje za pridelek oziroma proizvod ne izvira iz pridelovalnega
območja pokrajine, kjer se take oznake znaki uporabljajo;
navedba besede v narečju določenega območja pokrajine, če grozdje
za pridelek oziroma proizvod ni pridelano v tej pokrajini;
navedba za posamezno območje pokrajino ali za Slovenijo značilnih
lastnih imen, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ne izvira iz
navedene pokrajine oziroma Slovenije;
navedba pomembnih oseb za zgodovino ali sedanjost pokrajine ali
države, če oseba ni značilno povezana z območjem pokrajino ali
državo, v katerem je pridelano grozdje za pridelek oziroma
proizvod;
napisi v tujem jeziku, ko gre za takšne izraze ali zelo podobne
izraze, ki se v državi, katere jezik je uporabljen, uporabljajo za
označevanje pridelka oziroma proizvoda, in bi zaradi tega uporaba
tujega jezika lahko zavajala glede dejanskega geografskega
porekla.
Pokrajina je vsako zaokroženo geografsko območje, ki ima geografsko
ali domače ime, ki se uporablja za poimenovanje določenega
območja.
41. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se smejo kot
blagovne znamke uporabljati imena za vina, ki vsebujejo neposredne
geografske oznake, čeprav vino ni pridelano na območju, ki je v
blagovni znamki vsebovano, če se le-te neprekinjeno uporabljajo že
več kot 25 let, in sicer:
za kakovostno vino ZGP, pridelano v Ljutomersko-Ormoškem
vinorodnem okolišu, individualni blagovni znamki Jeruzalemčan in
Ljutomerčan;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem
okolišu, individualna blagovna znamka Janževec;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem
okolišu, individualna blagovna znamka Kapelčan;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Bela
krajina, kolektivna blagovna znamka Metliška črnina;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v Bistriškem vinorodnem ožjem
okolišu, individualna blagovna znamka Ritoznojčan;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v Šmarsko-Virštajnskem
vinorodnem okolišu, individualna blagovna znamka Virštajnčan;
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Kras,
individualna blagovna znamka Teranton.
Upravičenec do uporabe blagovnih znamk iz prejšnjega odstavka je
dosedanji uporabnik imena ali njegov pravni naslednik.
Uporaba blagovnih znamk iz prvega odstavka tega člena ne sme
ovirati drugih pridelovalcev, ki uporabljajo enak ali podoben naziv
za označevanje geografskega porekla pridelka oziroma proizvoda
skladno z 22. členom tega pravilnika.
C) 4. Priznanja, nagrade
42. člen
Oznaka priznanja ali nagrade se sme uporabljati le
na originalno polnjenem vinu in vinskem žganju, polnjenem v
embalažo do vključno 2 litra. Skupna količina vina ali vinskega
žganja z navedbo priznanja ali nagrade, namenjenega za prodajo,
mora biti najmanj 1000 litrov, razen pri pridelovalcih, katerih
skupna pridelava vina je bila ob zadnji prijavi pridelka manjša od
5000 litrov in za vina, ki nosijo naziv izbor, jagodni izbor, suhi
jagodni izbor ali ledeno vino, več kot 10 let staro arhivsko vino
in za posebna naravna sladka vina, kjer mora biti skupna količina
tega vina, namenjenega za prodajo, najmanj 100 litrov.
Namizno vino, ki ni deželno vino, ne sme imeti označenega
priznanja.
Kakovostno vino ZGP in deželno vino PGO ter ekvivalentno vino iz
uvoza je lahko označeno s priznanjem ali nagrado le v primeru, če
je bilo ocenjevano homogeno vino iste serije, označeno z isto
serijsko številko, ki je priznanje ali nagrado dejansko dobilo in
če je to ustrezno dokazljivo z dokumentacijo.
43. člen
Priznanje ali nagrada se sme navajati le v primeru,
ko je bilo priznanje oziroma nagrada podeljeno na ocenjevanju,
katerega pravila je predhodno odobrilo ministrstvo, pristojno za
kmetijstvo, in če je bilo deželno vino PGO ali kakovostno vino ZGP
oziroma vinsko žganje povzorčeno v skladu s 7. členom pravilnika o
postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00).
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, potrdi pravila ocenjevanja,
če ocenjevanje izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če je pokroviteljstvo nad ocenjevanjem dal mednarodni Urad za
trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV) oziroma;
2. če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
da je zagotovljeno, da je tekmovanje odprto za vse
zainteresirane,
da je postopek ocenjevanja nediskriminatoren,
da vino ocenjujejo za to delo usposobljeni strokovnjaki, ki imajo
opravljen preizkus znanja, usposobljenosti za pokuševalca,
da je zagotovljena anonimnost ocenjevanja,
da je zagotovljena uporaba ustreznega točkovalnega sistema,
da je število priznanj smiselno omejeno, kar pomeni, da lahko dobi
priznanje na mednarodnem ocenjevanju največ 30% prispelih vzorcev,
na državnem ocenjevanju največ 50% prispelih vzorcev in na lokalnem
ocenjevanju največ 70% prispelih vzorcev,
da je zagotovljeno, da se ocenjuje izključno vino, ki izpolnjuje
vse predpisane zahteve, predvsem glede kakovosti vina in ustrezne
prijave pridelka v register.
Na uvoženem vinu so lahko navedena priznanja oziroma nagrade, če
uvoznik dokaže, da je priznanje oziroma nagrada dodeljena na
ocenjevanju, ki je potekalo pod pokroviteljstvom OIV ali pod
nadzorom institucije, ki jo je pooblastila država pridelovalka.
44. člen
Navedba, da se vino oziroma vinsko žganje dobavlja
znanim osebam, dostojanstvenikom ali visokim funkcionarjem, je
dovoljena le po predhodnem pisnem soglasju omenjenih. Dovoljena je
tudi navedba primernosti vina za verske namene, če so verske
skupnosti dale predhodno pisno soglasje za tako navedbo in se vino
uporablja izključno za verske namene.
Oznake iz tega člena so dovoljene le za kakovostna vina ZGP in
deželna vina PGO in vinska žganja ter ekvivalentne pridelke oziroma
proizvode iz uvoza, če je to potrjeno s certifikatom države
izvoznice.
D) Oznake mošta
45. člen
Za mošt se ne glede na druge določbe tega
pravilnika, kot obvezna oznaka navaja:
oznaka nazivne prostornine v skladu s 16. členom tega
pravilnika;
oznaka gostote, ki se označi z gostota in navedbo v g/liter ali v
stopinjah Oe. Pri zgoščenem grozdnem moštu ali rektificiranem
zgoščenem grozdnem moštu se lahko označi tudi z navedbo
refrakcijskega indeksa.
Nazivna prostornina posod, v katerih se nahaja v prometu
rektificiran zgoščen grozdni mošt, je največ 500 litrov. Posoda
mora biti opremljena s takšnim zamaškom, da morebitno ponovno
zapiranje po odpiranju ni možno, ne da bi bilo to opazno.
Za rektificiran zgoščen grozdni mošt se vsebnost sladkorja v gramih
skupnega sladkorja na liter in drugi obvezni podatki navedejo v
velikosti črk: najmanj 20 mm na posodah do vključno 50 litrov in 60
mm na posodah nad 50 litrov.
V. PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI
46. člen
Določba prve alinee tretjega odstavka 18. člena
tega pravilnika se začne uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki
bo urejal uporabo kontrolnega listka.
Določba druge alinee prvega odstavka 20. člena tega pravilnika, ki
se nanašajo na označitev ostanka nepovretega sladkorja v penečih,
biser in gaziranih vinih, se do uveljavitve predpisa, ki bo urejal
kakovost vina in enološke postopke in sredstva, ne uporablja za
oznake brut nature, extra brut, brut in zelo suho.
Oznake vrste geografskega območja iz druge in tretje alinee 2.
točke in iz 3. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika se
začnejo uporabljati po uveljavitvi predpisa, ki ureja rajonizacijo
vinogradniškega območja Republike Slovenije in v katerem so
določene meje teh geografskih območij.
Določba 43. člena tega pravilnika o obveznem opravljenem preizkusu
znanja in sposobnosti za pokuševalce na ocenjevanjih vina in
vinskega žganja se začne uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki
določa preizkušanje pokuševalcev.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika, se prenehajo uporabljati
določbe III. poglavja pravilnika o kakovosti vina (Uradni list
SFRJ, št. 17/81, 37/88 in 14/89 in Uradni list RS, št. 1/95, 70/97,
59/99 in 32/00), ki urejajo embalažo in označevanje pridelkov in
proizvodov, razen za pridelke in proizvode, ki so bili označeni,
opremljeni oziroma za katere je bila oprema naročena pred
uveljavitvijo tega pravilnika, vendar le za letnik vina 2001 in za
starejše letnike.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se lahko določbe 4., 5., 6., 7.,
8., 9., 10., 14., 16., 17., 18., 19., 23., prvega in drugega
odstavka 24., 25., 26., 27. in 28. člena pravilnika o označevanju
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št.
18/77 in 10/78 in Uradni list RS, št. 70/97 - ZVDP in 3/00),
uporablja le za pridelke in proizvode, ki so bili označeni,
opremljeni oziroma za katere je bila oprema naročena pred
uveljavitvijo tega pravilnika, vendar le za letnik vina 2001 in za
starejše letnike.
47. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 26. aprila 2001 |
|
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravstvo
dr. Dušan Keber l. r.
|
Avtor: ZŽI