Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Pripravili smo novo izdajo Gradbeniških iskric, ekskluzivno e-glasilo za člane GZS ZGIGM

Predgovor 1/2020 Posebno leto 2020, Mag. Jože Renar, direktor ZGIGM

Da se za začetek vrnemo še v leto 2019. Obseg izvedenih del v gradbeništvu je bil zelo podoben tistemu iz leta 2018 in tudi poslovni izid je po prvih podatkih podoben lanskemu (za podrobnejše podatke pa še čakamo na natančnejšo analizo AJPES-ovih letnih poročil s strani analitike na GZS). V letu 2019 smo po podatkih SURS-a beležili 3,3% rast izvedenih del v gradbeništvu, pri tem je bila na stavbah 3,4%, na gradbeno inženirskih objektih (GIO) pa 3,2%. Pri stavbah je na stanovanjskih stavbah znašla 12,7%, na ostalih stavbah pa 0,7%. Pri tem smo v letu 2019 beležili povprečno 9,4% več zaposlenih v kot leta 2018. Lanska rast je bila skladna s pričakovanji.

Po mirnem in relativno uspešnem letu 2019, so se že napovedi za leto 2020 začele mnogo bolj burno. Ob naših pričakovanjih o razumnem in stabilnem obsegu financiranja infrastrukturnih projektov in upoštevanju t.i. zlatega pravila o pet letnem stabilnem planu investicij, ki ga je politika vsaj deklarativno začela upoštevati, smo pričakovali, da bo leto 2020 še eno mirno in predvidljivo leto. A smo že lanskega novembra doživeli prvi hladen tuš ob nerazumnem zmanjšanju proračuna za investicijsko vzdrževanje prometne infrastrukture za leto 2020 za krepkih 70 mio€. Decembra je sledila oddaja del na predoru Karavanke turškemu izvajalcu (100 mio €), marca letos sledi izbruh koronavirusa in maja še odločitev o desetih usposobljenih ponudnikih za izgradnjo drugega, kjer so izrazito prevladali kitajski izvajalci. Ob tem pa je postalo očitno, da se EU izvajalci umikajo s slovenskega trga, saj menijo, da nimajo realnih možnosti za uspeh proti nelojalni in netransparentni konkurenci iz tretjih držav. Saj slednjim naša država dovoljuje neobičajno nizke ponudbe, spregleduje jim možne netransparentne finančne podpre s strani matičnih držav in predvsem jim dopušča socialni damping z nizkimi in netransparentnimi cenami njihovega dela.

 Težko bi takšna ravnanja opredelili drugače kot očitno diskriminacijo slovenskih in EU ponudnikov nasproti ponudnikom iz tretjih držav. Za slovensko politiko se neobičajne nizke ponudbe ne izločajo tako kot praksa v urejenih državah, ampak so javnim naročnikom postale celo cilj. S tem se želijo pred slovensko javnostjo postavljati s svojo izjemno varčnostjo, slovenskim, pa tudi EU ponudnikom pa sporočiti, da so nekonkurenčni. Ker pa je gradbeništvo izrazito delovno intenzivna dejavnost je bistvo tega sporočila to, da so slovenski delavci in delavci držav EU za njih predragi in da je po svetu moč dobiti še mnogo cenejše delavce. Slovensko gospodarstvo, delovna mesta, doseženi socialni standardi zaposlenih v gradbeništvu so ob tem postali nepomembni. V medijih pa se redno pojavljajo  prispevki o slabo plačanih gradbenih delavcih v Sloveniji, ki jih izkoriščajo domači kapitalisti.

Največji slovenski javni naročniki so ob močnem blagoslovu vladne politike prejšnje očitno pomešali tudi pojme odprtega trga javnih naročil v EU, ki ga vzpostavila EU za svoje članice in njihova podjetja, ki so pri tem dolžna ravnati po vseh pravilih EU, in se odločili mimo teh pravil odpreti slovenski trg javnih naročil gradenj brez omejitev ponudnikom kar iz celega sveta. S tem bi obračunali tudi s »predragimi domačimi gradbenimi baroni«, ki so pri nas postali očitno trajni del medijske stigme gradbeništva. In to bi storili brez kakršnih koli zahtev po medsebojni gospodarski vzajemnosti z državami od koder prihajajo ponudniki, ki bi omogočila tudi slovenskim ponudnikom enak dostop do njihovih trgov javnih naročil, kot ga je njihovim ponudnikom na svojem trgu širokogrudno omogočila Slovenija. Ob tem pa jih ni niti najmanj motilo niti to, da imamo tako s Turčijo, kot s Kitajsko še izjemno visok trgovinski primanjkljaj, ki mora vsako normalno državo skrbeti in jo spodbuditi k njegovemu zmanjšanju, na pa k nadaljnemu povečevanju še z nakupi z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. Predvsem pa so ob tem popolnoma ignorirali dosežke socialnega dialoga v Sloveniji in zaposlenim v slovenskem gradbeništvu za vzgled postavili socialne pogoje za zaposlene v turških in kitajskih podjetjih. In to v državi, ki ima v državi, ki se jasno že v drugem členu ustave opredeljuje kot socialna. Tudi naša sindikata SDGD pri ZSSS in PERGAM sta na posebni novinarski konferenci konec maja opozorila na nevzdržnost takšnega stanja.

Ko javni naročniki na eni strani od izvajalcev gradbenih storitev zahtevajo kar se da poceni delovno silo in na drugi strani izvajalci ugotavljajo, da za plače po kolektivni pogodbi ni več moč dobiti ustrezno usposobljenega kadra, je jasno, da smo se znašli v slepi ulici.

Koronavirus je nepričakovano udaril sredi marca in gradbeništvo se ob splošnem pritisku za zaustavitev gospodarskih dejavnosti, takoj znašlo na spisku dejavnosti, katerih poslovanje velja nemudoma omejiti zaradi njegove narave dela, številnih delavcev iz drugih držav, bivanju zaposlenih v samskih domovih, itd.

K zapiranju gradbišč so nemudoma pozval tudi v gradbenemu sindikatu SDGD, verjetno po zgledu Avstrijcev, kjer so nemudoma zaprli vsa gradbišča. A le za nekaj dni, saj je samo Strabag napovedal takojšnje odpuščanje kar 11 tisoč zaposlenih, verjetno pa pri tem ni bil sam. To je njihove oblasti hitro streznilo in zapiranje gradbišč je bilo preklicano v naslednjih dneh. Pri tem se je nazorno pokazala pomembna razlika med sistemskima okviroma za delovanje gradbeništva pri njih in pri nas. Pri njih so namreč odpovedni roki za zaposlene v gradbeništvu izjemno kratki (le nekaj dni) in zato praktično ne bremenijo delodajalca ampak gredo takoj na strošek države, prav tako ne odpravnine, ki se nahajajo v paritetnem skladu BUAK. Tako odpuščeni delavci ne ostanejo še nekaj časa v breme podjetij, kot je to pri nas. Za avstrijska podjetja je hitro odpuščanje ne le poceni, ampak je ob enem tudi močna zaščita pred njihovim propadom v kriznih razmerah, kot se je dogajalo pri nas v zadnji krizi. Vodstvo Strabaga je ob tem jasno povedalo, da so dolžni odpuščati v korist nadaljnjega obstoja podjetja in zavarovanja premoženja svojih delničarjev. V Sloveniji pa je slika precej drugačna. Odpuščanje je za naša podjetja izjemno drago in si ga podjetja enostavno ne morejo privoščiti. Dolgi odpovedni roki in odpravnine zaposlenim zahtevajo od podjetij ogromno denarja, kar v kriznih razmerah mnoga dobra podjetja vodi v zanesljiv propad. Omejevanje dela na gradbiščih bi zato v Sloveniji imelo za podjetja in njihove zaposlene mnogo težje posledice, kot bi jih imelo v Avstriji, kjer ključno breme nosita država in BUAK. Izkušnje iz preteklosti jasno govorijo o tem.

Na ZGIGM smo se krizno organizirali, da bi preprečili sprejemanje vladnih odločitev, ki bi lahko ogrozile slovensko gradbeništvo in bi se nam lahko ponovili dogodki iz zadnje krize. Takoj smo v javnosti in pri pristojnih ministrstvih izrazili nestrinjanje s pozivom sindikatov in nanje naslovili zahteve za nemoteno delovanje dejavnosti v času koronavirusa. Še več izpostavili smo tudi izjemen pomen domačega gradbeništva pri izhodu slovenskega gospodarstva iz krize in zahtevali, da država omogoči nemoteno izdajanje gradbenih dovoljenj v času koronavirusa in tako prepreči še padec obsega dejavnosti iz povsem nepotrebnih administrativnih razlogov.

Naše člane smo sproti obveščali o vseh spremembah pri izvajanju interventnih ukrepov povezanih z dejavnostjo gradbeništva, interpretaciji omejitev zbiranja na javnih prostorih za odprta gradbišča, zaščiti zaposlenih na gradbiščih, izdajanju GD na upravnih enotah, ureditvi zavarovanja tujih delavcev na ob avtomatskem podaljševanju delovnih dovoljenj pri ZZZS, prehajanju meja napotenih delavcev v skupni akciji z Gospodarsko komoro Hrvatske, kjer smo vzajemno pozvali oblasti v obeh državah za ureditev razmer.

Pozorno smo spremljali učinke interventnih zakonov in vzpostavili smo redne dnevne video sestanke članov UO ZGIGM-Krizne koordinacije, kjer smo izmenjevali informacije, oblikovali naša skupna stališča ter določali dnevne naloge za strokovne službe ZGIGM in GZS. Tako smo marca in aprila izvedli kar 33 Kriznih koordinacij na katerih smo oblikovali naše zahteve po spremembah ravnanj pristojnih ministrstev in njihovih služb. Na ta način smo se lahko izjemno hitro odzivali na povsem nove izzive, ki so jih zaznavali in sporočali naši člani, redno opozarjali pristojna ministrstva o nujnosti sprejemanja ustreznih tolmačenj in po potrebi izjem interventne zakonodaje, ki je izhajala izključno iz epidemioloških predpostavk, manj pa se je ozirala na gospodarske učinke. Nanje smo naslovili tudi predloge sprememb zakonodaje.

Odziv pristojnih organov je bil dober in bili smo uspešni pri zmanjševanju številnih omejitev, ki so na začetku grozile z ustavitvijo vseh gradbišč. Pri tem je bilo potrebno tudi redno obveščati medije o dejanskih razmerah na gradbiščih, saj so se že začele pojavljati negativne medijske slike gradbeništva, kot izjemno nevarne dejavnosti za zdravje zaposlenih in tudi ostalih v bližini v času koronavirusa.

Po umiritvi prvega medijskega pritiska so nekateri javni naročniki pri obnovi infrastrukture prepoznali krizo tudi kot priložnost za smotrnejše in manj moteče izvajanje različnih obnovitvenih del pod pogoji zmanjšanega prometa in začeli celo povečevati načrtovano intenziteto del na obnovi prometne infrastrukture. Tudi začetne omejitve na gradbenih poslih s fizičnimi osebami, so bile kmalu odstranjene.

Vse do preklica epidemije konec maja so bili velik izziv za naša podjetja napoteni delavci v tujino in iz tujine k nam. Ta je bil razrešen šele preklicem epidemije sredi maja, toda ker bomo z delovanjem virusa morali živeti še nekaj časa, bodo nad napotitvami delavcev še nekaj časa visel demoklejev meč negotovosti in možnost ponovnih uveljavitev karanten.

V času koronavirusa smo uspešno nadaljevali delo na prenovi Posebnih gradbenih uzanc, ki gre h koncu. Usklajene so že praktično vsemi ključnimi deležniki in bodo v kratkem pripravljene za sprejem na pristojnih organih zbornic in združenj.

Zato moramo posebej izpostaviti tudi naše uspehe, saj smo se v času epidemije koronavirusa uspešno zoperstavili številnim javnim pozivom za zapiranje gradbišč in ustavljanje dejavnosti gradbeništva v Sloveniji. Tako smo omogočili gradbenim podjetjem relativno malo moteno poslovanje. Dosegli smo tudi, da so Upravne enote, kljub začetni ustavitvi izdaje gradbenih dovoljenj, svojo odločitev spremenile in nadaljevale z izdajanjem GD tudi v času epidemije.

A ne le to. V času epidemije smo uspeli dokončno prepričati tudi vladajočo politiko o pomenu domačega gradbeništva za uspešno pokrizno gospodarsko okrevanje Slovenije. Rezultat naših prizadevanj je bil sprejem posebne interventne investicijske zakonodaje, kjer je že pripravljen spisek skoraj 190 pomembnih, pretežno gradbenih javnih investicij, v vrednosti preko 7 milijard evrov.  

Da bi pri tem preprečili dostop tuje nelojalne konkurence na slovenski trg smo Zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covid-19 (IZOOPIZG), smo dosegli, da se omeji dostop tuje konkurence iz tretjih držav na slovenski trg gradbenih storitev in zahteva obvezno zagotavljanje pravic zaposlenih po Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti za vsa sodelujoča podjetja na pomembnih investicijah.

Izvoljeni predstavniki naših podjetij članov v Upravnem odboru so v času epidemije skupaj s strokovno službo redno nastopali v medijih s svojimi stališči in zagovarjali interese slovenskih gradbenih podjetij.

Lahko se upravičeno pohvalimo, da bi bila slika slovenskega gradbeništva po koncu prve razglašene epidemije koronavirusa, ki jim znajo kmalu slediti nove, izgledala precej bolj klavrno kot jo lahko vidimo danes, če ne bi bilo našega aktivnega delovanja za njegovo korist. In tudi izgledi za prihodnost bi bili mnogo manj obetavni kot so danes. 

V vsem tem obdobju smo z intenzivnim sodelovanjem z našimi člani, okrepljeno medijsko aktivnostjo in z našo intenzivno komunikacijo s pristojnimi  ministrstvi uspeli zaščiti našo dejavnost pred javno izraženimi zahtevami za njeno popolno zaustavitev in postavitev v medijsko nepomembnost, osamo in neprepoznavnost.

Za vse doseženo se zahvaljujemo vsem članom, ki ste nam pri tem pomagali.

Polno besedilo GZS ZGIGM e-glasila je na voljo tukaj>>>

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.