Evropska komisija je predlagala vključitev sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v klimatski in energetski okvir EU 2030. Če bi bil sektor res vključen v podnebno politiko, bi to bilo prvič do sedaj. Predviden predpis bi zahteval, da države članice uravnotežijo emisije v omenjenem sektorju in sicer v dveh predvidenih petletnih obdobjih, od leta 2021 do leta 2030. Predlagana ureditev je del prizadevanj EU, da bi zmanjšala izpuste toplogrednih plinov pod nivo iz leta 1990.

Pripravljena so priporočila za večji učinek programov na področju raziskav in inovacij držav članic Evropske unije. Priporočila zajemajo predvsem glavna načela za oblikovanje programov raziskav in inovacij EU po letu 2020. Namenjena so evropskim institucijam, nacionalnim oblastem, podjetjem, univerzam ter nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju raziskav in inovacij.

Na začetku 20. stoletja je bila Evropa svetovni voditelj na področju tehnologije. Na podlagi njihovih prodornih inovacij so evropski znanstveniki, izumitelji, inženirji in podjetniki ustvarili nova podjetja, ki so oblikovala nove trge in preoblikovala življenjske standarde. Z začetkom 21. stoletja pa se je Evropa močno oddaljila od položaja svetovnega voditelja. Zato je skupina 15 inovatorjev na visoki ravni oblikovala 14 priporočil za ponoven preboj Evrope na področju zagotavljanja sredstev in ustvarjanja inovacij.

V sporočilu za javnost je evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan predstavil njegova prizadevanja o spremembah SKP po letu 2020. Komisarjeva prioriteta je predvsem poenostavitev SKP-ja in izboljšanje položaja kmetov v živilski verigi. Poudaril je tudi pomembnost sodelovanja SKP-ja pri izpolnjevanju evropskih okoljskih in podnebnih ciljev. Komisar si bo prizadeval tudi za večjo avtonomijo posameznih držav članic, pri čemer poudarja, da bo skupna kmetijska politika ostala skupna vsem članicam EU, saj je SKP ena izmed največjih dosežkov Evropske unije.

V EU v mesecu decembru v primerjavi s prejšnjim mesecem ni bilo večjih sprememb v cenah žit, spremembe so se gibale od -1,5 % do +1,9 %. Podobna manjša nihanja opažamo tudi pri cenah govejega, svinjskega in perutninskega mesa, tu so se spremembe cen gibale med -1,9 % do +1,0 %. V Sloveniji je cena perutninskega mesa narasla za 2,8 %, cena govedine za 1,3 %, svinjina pa se je pocenila za 1,5 %. Večje padce cen beležimo pri sladkorju (-2,8 %) in oljni repici (-3,8 %).

Evropska komisija je leta 2015 sprejela akcijski načrt za krožno gospodarstvo, v katerem je plastiko določila kot ključno prednostno nalogo. V ta namen je bila oblikovana strategija za reševanje izzivov, ki izvirajo iz plastike vzdolž celotne vrednostne verige. V strategiji so postavljeni temelji za novo gospodarstvo na področju plastike, pri katerem bosta zasnova in proizvodnja plastike in plastičnih proizvodov v celoti upoštevali potrebe po ponovni uporabi, popravilu in recikliranju ter pri katerem se bodo razvijali in spodbujali trajnostni materiali.

EU je v programu Obzorje 2020 opredelila sedem prednostnih izzivov, pri katerih imajo usmerjene naložbe in inovacije resničen vpliv, ki lahko koristijo ljudem. Objavljena je vmesna ocena drugega izziva, ki se nanaša na prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave, raziskave celinskih voda in biogospodarstvo. Ključni cilj drugega družbenega izziva je zagotoviti zadostne zaloge varne, zdrave in kakovostne hrane ter drugih bioloških proizvodov s pomočjo trajnostnih in stroškovno učinkovitih proizvodnih sistemov s spodbujanjem ekosistemskih storitev in obnove biološke raznovrstnosti.

Od januarja do novembra 2017 se je v primerjavi z istim obdobjem 2016 odkup mleka v Sloveniji povišal za 0,6 %, v Italiji pa za 3,5 %. Hrvaška je v tem obdobju odkup znižala za 2,9 %. Na voljo je tudi poročilo Komisije o spot cenah mleka za Nizozemsko in Italijo. 4. februarja je spot cena na Nizozemskem znašala 24,4 €/100 kg, v Italiji pa 35,3 €/100 kg. Povprečna cena mleka v EU je v tem obdobju znašala 37,83 €/100 kg. V zadnjem tednu januarja se je ementaler podražil za 8,1 %, maslo pa za 0,6 %. Gauda, edamer in mleko v prahu so se pocenili.

Prvi teden februarja je cena masla v EU znašala 5.559 $/t, v Oceaniji 4.788 $/t in v ZDA 4.697 $/t. Za posneto mleko v prahu je najvišja cena znašala v Oceaniji (1.813 $/t), v EU 1.740 $/t, najmanj pa v ZDA (1.564 $/t).

Živinoreja ima velik vpliv na okolje, saj se za rejo živali in gojenje pridelkov za krmo uporablja kar 30 % skupnih zemljišč. Glede na napovedi naj bi se populacija ljudi do leta 2050 povečala na 10 milijard, zato bo potrebno povečati tudi svetovno proizvodnjo hrane in sicer za 50 %. V razvijajočih se državah naj bi bilo v porastu predvsem povpraševanje po mesu. Dobro alternativo običajnemu mesu zato lahko predstavlja laboratorijsko pridelano meso, ki je pridelano iz celic živali, ki se nato v rastnem mediju neodvisno širijo. Vse to in še več v kratkem znanstvenem povzetku, ki ga je objavil Evropski parlament.