Po zadnjih podatkih je večina kmetov EU v 2016 prejela subvencije preko neposrednih plačil v skupni višini okrog 10 mrd €. Manj kot milijon kmetov pa je prejelo dohodkovne subvencije v skupni višini okrog 30,3 mrd €. Zaradi splošnega znižanja števila kmetij v EU in strožjih pogojev za odobritev pa se je od 2015 do 2016 število upravičencev za neposredna plačila znižalo za 7 %.

Združenje nemških kmetov (DBV) je predlagalo zmanjšanje populacije divjih prašičev za 70 %, da bi se omejila možnost širjenja afriške prašičje kuge (ASF) med mejnimi državami. V prvih desetih mesecih 2017 je Nemčija izvozila 1,6 mio ton prašičjega mesa, od tega 0,3 mio ton v tretje države.

Okrog 70 % irskega izvoza se nanaša na Veliko Britanijo, v agroživilstvu pa je ta delež kar 90 %. Irski premier Leo Varadkar je v svojem govoru o prihodnosti Evrope povedal, da si Irska, da bi se izognila strogi meji po Brexitu, želi čim bližje odnose z Veliko Britanijo in posebno ureditev s Severno Irsko.

Na prvem Posebnem odboru za kmetijstvo v letu 2018 so obravnavali ključne teme bolgarskega predsedovanja EU. Med drugim bo 29. januarja potekala prva razprava o bodoči SKP, marca pa bodo ministri obravnavali nepoštene trgovinske prakse. Med prioritetami je tudi spremljanje prosto trgovinskih sporazumov.

Bogata kmetijska in živilska dediščina v Evropi omogoča pojav vrste proizvodov povezanih z geografsko lego, ki so svetovno znani in predstavljajo zelo pomembno vrednost blagovnim znamkam. Število proizvodov s tovrstnimi označbami v EU vsako leto narašča.

Mednarodna zakonodaja za zaščito proizvodov, označenih z geografskimi označbami, je v različnih oblikah veljala že od konca 19. stoletja. EU je prva pravila za oblikovanje sheme dodeljevanja geografskih označb sprejela leta 1992. Danes ima v EU že 1.600 izdelkov tovrstno označbo.

Italijanska kmetijska organizacija Coldiretti zahteva obvezno označevanje države porekla na pomarančnem soku. Prav tako želijo, da se na sokovih, proizvedenih iz uvoženih pomaranč, označi izvor sadja.

Španski regionalni organi so zaskrbljeni o možnem učinku Brexita na njihov kmetijski sektor in subvencije SKP, zato pozivajo k ustanovitvi posebnega evropskega sklada za povrnitev škode najbolj prizadetim območjem.

Organizacija za zaščito živali Voiceless Nemčiji pripisuje dober rezultat na področju dobrobita živali, zaradi relativno nizke intenzivnosti živinoreje in njenem celovitem zakonodajnemu okviru za zaščito živali, ki je v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami.

Škotska vlada ugotavlja, da bo, v primeru sprejetja najstrožje oblike Brexita, Škotska letno izgubila 8,5 % BDP-ja. V tem primeru bo vsak državljan letno prikrajšan za približno 2.300 £.