Statistično telo EU (EUROSTAT) je objavilo letno statistično poročilo o kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za leto 2017, v katerem so predstavljeni kazalniki poslovanja za omenjene sektorje EU in posameznih držav članic. Po podatkih Eurostata Francija, Španija in Italija ostajajo največje vinorodne države EU, saj vinogradniške površine predstavljajo skoraj 75 % celotnih kmetijskih zemljišč.
Socialno-demografske lastnosti kmetov v EU so drugačne od lastnosti delavcev, zaposlenih v drugih gospodarskih sektorjih. Večina kmetov je moškega spola, so starejši in imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Podatki kažejo, da je bilo v letu 2016 le 31,8 % delovne sile v kmetijstvu mlajše od 40 let.
EU in Čile sta v Bruslju odprla nov krog trgovinskih pogajanj za obnovitev pridružitvenega sporazuma iz leta 2003. EU je sprožil posvetovanje, zaprto za javnost, z namenom pridobitve mnenj posameznih sektorjev, na katere bi prenovljeni pogoji trgovinskega sporazuma potencialno najbolj vplivali.
Bolgarija se namerava v času polletnega predsedovanja na Svetu za kmetijstvo osredotočiti na posodobitev in poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP) ter na proračun za kmetijski sektor. To bo v pomoč EK pri pripravi zakonodajnih predlogov za SKP v prihodnosti, kar bo glavna tema formalnega srečanja kmetijskih ministrov junija 2018 v Sofiji.
Po novi študiji EK naj bi se Emisije toplogrednih plinov in amonijaka, ki jih povzroča kmetijska proizvodnja v Evropi do leta 2030 znižale, zahvaljujoč modernim kmetijskim tehnikam, ki zmanjšujejo uporabo gnojil in povečujejo njihovo učinkovitost.
Po Brexitu bo britanska kmetijska politika omejila znesek subvencije, ki jo lahko prejme posamezen kmetovalec. Sredstva bodo prerazporedili za podporo izboljšav, produktivnosti in okoljske učinkovitosti sektorja.
Visoke temperature v kmetijskih regijah po svetu bodo povzročile povečanje števila migrantov, ki bodo iskali azil v EU. Pričakujejo, da bo vsako leto za azil zaprosilo od 98 do 660 tisoč ljudi.
Francoski kmetijski minister nasprotuje mnenju EK, da bi državno sofinanciranje lahko pripomoglo k neposrednim plačilom pod okriljem SKP. Trdi namreč, da se morejo neposredna plačila v celoti financirati iz evropskega proračuna.
Konec prejšnjega leta je EK predstavila predloge za reformo SKP za obdobje po letu 2020. Poudarila je predvsem poenostavitev izvajanja zakonov s čimer bi zagotovili večjo subsidiarnost za DČ. Načrti prav tako predvidevajo popolno prenovo okoljske sheme, predvsem na področju ozelenitve ter ponujajo možnosti za zagotavljanje bolj pravične porazdelitve pomoči kmetom.
Strokovnjaki napovedujejo kar nekaj sprememb na kmetijskih trgih, kot so povečana svetovna proizvodnja, zmanjšano povpraševanje in nižje cene na svetovnih kmetijskih trgih. Te spremembe bodo vodile v bolj premišljeno snovanje prihodnjih kmetijskih politik na obeh straneh