Združenje kovinskih materialov in nekovin

Novice


Arhiv: Davčna reforma: obremenjuje podjetja, nepravična do zaposlenih v gospodarstvu

Povsem podrobnih informacij o predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je  potrdila koalicija, še nimamo. Na podlagi znanih informacij pa smo na GZS razočarani nad usklajenim predlogom koalicije o davčnem prestrukturiranju.

Res je, da davčno prestrukturiranje omogoča rahlo razbremenitev plač. Vendar je dejstvo, da se hkrati predlaga dodatna obremenitev gospodarstva z višjo davčno stopnjo od dohodka pravnih oseb. Spomnimo, podjetja že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov. Sodeč po predlogu koalicije, so tako obljube o razbremenitvi delovnega razmerja na račun širjenja osnov (vsako delo šteje) - pozabljene. Prav tako je dejstvo, da je skupna vrednost davčnega prestrukturiranja zelo majhna, okoli sto milijonov evrov. Za primerjavo: avstrijska davčna reforma je vredna več kot pet milijard evrov.

Predvsem pa je takšna poteza nekorektna do večine zaposlenih v Sloveniji, ki delajo v gospodarstvu. Vlada bi namreč omogočila le majhno zvišanje neto plač nekaterim skupinam zaposlenih, medtem pa je že letos bistveno več kot 100 milijonov evrov namenila za višje plače v javnem sektorju, še več pa sindikati javnega sektorja zahtevajo za prihodnje leto.

Naj ob tem opozorimo še na pomembno dejstvo. Od aprila lani do aprila imamo v Sloveniji 10.923 več delovnih mest. Od tega jih je kar 6.003 več, dobra polovica, v javnem sektorju (sektorju država in javnih družbah). Namesto da bi razbremenili podjetja z resno reformo in odprli več možnosti za investicije in nova delovna mesta v gospodarstvu, Vlada RS zmanjšuje brezposelnost s pretiranim zaposlovanjem v javnem sektorju. Še ta podatek: primerjava med aprilom 2008 do aprilom 2016, torej v času celotne krize, pokaže, da je v sektorju države več kot 14.000 zaposlenih več! V zasebnem sektorju jih je več kot 60.000 manj. 

Ni čudno, da je javna poraba v Sloveniji za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila na povprečju javne porabe članic EU. Vir za javnofinančno stabilnost je v znižanju pretirane javne porabne in alternativnih virih, ne pa v zviševanju davkov za podjetja.

Skupni predlog GZS in ZDSS glede davčne reforme omogoča korist zaradi višjih neto plač bistveno večji skupini delovno aktivnih, 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Posledično bi v javnih blagajn sicer izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih lahko nadomestili z nižjo javno porabo (okoli sto milijonov evrov) in alternativnimi viri.

Več: https://www.gzs.si/skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/Novice/ArticleId/53200/gzs-predlog-davcnega-prestrukturiranja-ni-v-interesu-vecine-podjetij.

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Namesto, da bi razbremenili podjetja z resno davčno reformo in odprli več možnosti za investicije in kreiranje novih delovnih mest v gospodarstvu, se brezposelnost zmanjšuje s pretiranim zaposlovanjem v javnem sektorju.«

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.