»V GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije smo analizirali letošnje Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, ki ga je objavila Evropska komisija. Splošna ugotovitev je, da je stanje za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj zaskrbljujoč,« opozarja mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Ljubljana, 28. junija (STA) - Socialni partnerji so po seji ESS, prvi po skoraj letu dni, izrazili zadovoljstvo ob zagonu socialnega dialoga. Potem ko so podpisali deklaracijo o spoštovanju socialnega dialoga, so se med drugim lotili ukrepov v zdravstvu, davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa. Za vsa tri področja so ustanovili posebne delovne skupine.

»Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je Gospodarska zbornica Slovenije v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN. Dokument mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo odločitev Sveta Agencije za energijo, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi s 1. julija na 1. oktober 2024. To smo svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko smo na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin. Vendar trimesečni zamik nikakor ni dovolj.

Reprezentativne delodajalske organizacije (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) izražamo podporo projektu izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2. Energetska kriza je s skokovitim porastom in nihanjem cen električne energije razgalila odvisnost in ranljivost energetske oskrbe. In to v času, ko stremimo k povečanju čistih energetskih virov in zelenemu ter digitalnem prehodu.

V medijih smo zasledili več prispevkov, ki enostransko povzemajo zapisnik 112. redne seje sveta Agencije za energijo, ki je potekala 23. aprila 2024. Na GZS ocenjujemo, da je potrebno na nekatere navedbe iz zapisnika, dostopnega širši javnosti, odgovoriti, predvsem na očitke zbornici, da ni želela posredovati podatkov.

»Poslovno okolje v Sloveniji zaenkrat ni privlačno za startup podjetja. Številni zakoni ne upoštevajo specifike teh podjetij, zato jih omejujejo v rasti. Zaradi tega uspešna podjetja pogosto selijo svoj sedež v tujino, kar negativno vpliva na davčne prihodke Slovenije. Na GZS zato pozdravljamo izhodišča za slovensko startup strategijo in smo zadovoljni, da je bila večina naših predlogov upoštevanih,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Vendar izpostavlja, da nas pravo delo šele čaka, saj je potrebno spremeniti vrsto zakonov, če želimo cilje iz strategije dejansko doseči do leta 2030, kot so si zadali na MGTŠ.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Enrico Letta je v svojem poročilu z naslovom ‘Much more than a Market’ pravilno zapisal, da je prišel trenutek, ko moramo vsi skupaj delovati v smeri krepitve enotnega trga, kar bo okrepilo moč Evropske unije. Vključuje številna opozorila in predloge, na katere že vrsto leto opozarja tudi GZS.« Na globalnem ekonomskem trgu mora EU ohraniti svoj položaj oblikovalca trendov, postavljavca standardov, gonilne sile prihodnjih inovacij in rasti ter promotorja novih industrijskih tehnologij. Le tako bo lahko še naprej držala stik z ameriškimi in azijskimi tekmeci.

Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) in Slovenski podjetniški sklad (SPS) bosta v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom do konca leta omogočila preko 512 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin.

Glavni cilj predloga je, da bi se prepovedalo dajanje vsakršnih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU, onemogočanje njihove dostopnosti na trgu EU in njihov izvoz iz EU. Z namenom lažjega izvajanja Uredbe bo Evropska komisija vzpostavila podatkovno zbirko s preverljivimi in redno posodobljenimi informacijami o tveganjih prisilnega dela, vključno s poročili mednarodnih organizacij (npr. Mednarodna organizacija dela).