V dejavnostih z nizko dodano vrednostjo in regijah z nizkimi plačami bodo spremembe v naslednjem letu neugodne za gospodarstvo. Najbolj izraziti pretresi bodo v lesni, tekstilni, živilski industriji, v trgovini, turizmu in gostinstvu, storitvenih dejavnostih varovanja in čiščenja, delu elektroindustrije. Ključni razlogi, zaradi katerih GZS nasprotuje spremembi definicije minimalne plače, kot tudi tako visokemu dvigu, so med drugim v tem, da smo pri minimalni plači po kupni moči le-te tik za najbolj razvitimi, čeprav smo po razvitosti pod povprečjem EU. V zadnjih 10-ih letih se je realna kupna moč minimalne plače okrepila za tretjino. Relativna razlika med minimalno in povprečno plačo je v Sloveniji najnižja. Previsoka minimalna plača vpliva na visoko uravnilovko oziroma nizke plačne razlike. Minimalna plača se še nikoli ni znižala, kar pomeni, da obstaja pomembna vstopna ovira za mlade in starejše, še posebej takrat, ko se bo stanje na trgu dela poslabšalo.  

Več o razlogih preberite v članku >>> Nevarnosti dviga minimalne plače