Združenje kovinskih materialov in nekovin

Novice


Pojasnilo Gospodarske zbornice o izdaji potrdil GZS o obstoju višje sile

Pojasnila v zvezi z vprašanji, ki nam jih zastavljajo člani, ali Gospodarska zbornica Slovenije lahko izda potrdilo o obstoju višje sile.


Na Gospodarski zbornici Slovenije smo seznanjeni, da pogodbe, ki so jih sklenile gospodarske družbe s tujimi partnerji, lahko vsebujejo klavzule, ki določajo, da se višja sila dokazuje s potrdilom zbornice. Določene zbornice po svetu in državni organi res izdajajo takšna potrdila, med drugim tudi Kitajski svet za spodbujanje mednarodne trgovine, ki v tem trenutku izdaja podjetjem potrdila, da je COVID-19 višja sila. Poudarjamo, da tovrstna potrdila potrjujejo samo dejstvo, da je določen naravni dogodek višja sila (npr. COVID-19, naravne nesreče ipd.), vendar pa ne potrjujejo, da je konkreten dogodek, npr. zamuda z dobavo v konkretnem pogodbenem razmerju, posledica višje sile.

  

Gospodarska zbornica Slovenije je za svoje člane, katerih pogodbe s tujimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije, pripravila potrdilo, da je Vlada Republike Slovenija sprejela Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list Uradni list RS, št. 19/20 z dne 13. 3. 2020) ki razglaša, da se na območju Republike Slovenije razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Potrdilo lahko služi kot dokaz, da je določen dogodek posledica višje sile zaradi COVID-19.

 

Opozarjamo, da potrdilo potrjuje le obstoj s strani Vlade RS uradno izpričanih okoliščin, ki utemeljujejo obstoj višje sile, t.j. okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali odvrniti, kot npr. epidemija, naravne nesreče, kar je razvidno iz akta Vlade Republike Slovenije.  Prosimo upoštevajte, da Gospodarska zbornica Slovenije lahko potrdi le dokazljiva dejanska dejstva; tako ne more potrditi, da je določen konkreten dogodek, npr. zamuda z dobavo v konkretnem pogodbenem razmerju, posledica višje sile.

 

Potrdilo bo izdajal oddelek Javne listine, tako da vse konkretne zahteve v zvezi z izdajo potrdila naslovite na e-naslov:eva.zontar@gzs.sialiirena.simendic@gzs.sialibostjan.perger@gzs.si.

 

Dodatno vam še pošiljamo odgovor na vprašanje, ali se lahko podjetje zaradi nezmožnosti izpolnitve obveznosti dobav zaradi težav povezanih s COVID-19 sklicuje na institut višje sile?

Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja višjo silo v prvem odstavku 153. člena, ki določa, da je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.  Višja sila je torej naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti. Da bi se nek dogodek štel za višjo silo mora biti zunanji, to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba. Dogodek tako ne bo zunanji, če je vzrok za škodo v sferi rizika objektivno odgovorne osebe. Prav tako mora biti dogodek nepričakovan, pri čemer ni pomembno, ali ga je odgovorna oseba morda v resnici pričakovala (primerjaj s primerjaj s Plavšak et al., Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 865-866, GV založba, 2004, Ljubljana.). 

 

V primeru, če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča zaradi višje sile, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti. Prav tako, menimo, da se na višjo silo ne bodo mogle sklicevati stranke, ki so sklenile pogodbe po izrečenih ukrepih in odlokih vlade vezanih na COVID-19, saj te posledice niso več nujno nepričakovane in nepredvidljive (primerjaj z Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partnerji, E-mail Newsletter – SARS-CoV-2, str. 2).

 

Podobno kot OZ tudi Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (t.j. Dunajski konvenciji, Ur. l. SRS, št. 10/1984; v nadaljevanju CISG) v 79. členu določa, da pogodbena stranka, ki ne izpolni kakšne izmed svojih obveznosti, ni odgovorna za neizpolnitev, če dokaže, da je do tega prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njene kontrole in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti. Dokazno breme, da so navedeni pogoji izpolnjeni, nosi stranka, ki se sklicuje na oviro. Če je stranka za izpolnitev katere od svojih obveznosti najela podizvajalca, je oproščena odgovornosti le, če je sama oproščena odgovornosti pod zgoraj navedenimi pogoji, obenem pa bi bil tega oproščen tudi podizvajalec, če bi se ti pogoji uporabili zanj.

 

Opozarjamo, da je oprostitev odgovornosti po CISG časovno omejena, saj oprostitev velja, dokler traja ovira. Stranka, ki ne izpolni obveznosti, mora nasprotno stranko obvestiti o oviri in njenem vplivu na možnost, da izpolni obveznost. Če nasprotna stranka ne prejme tega obvestila v primernem roku, stranka, ki ni izpolnila obveznosti, odgovarja za škodo, do katere je prišlo zaradi nesprejetega obvestila.  Opozarjamo še, da lahko stranki, kljub temu da so bili izpolnjeni pogoji iz 79. člena CISG, še vedno uveljavljata katerokoli drugo pravico, ki jo imata po pogodbi in tej konvenciji. Na podlagi tega člena sta namreč lahko oproščeni samo odškodninske odgovornosti (primerjaj z Djinović, M., Rižnik, P., Mednarodna prodaja blaga: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, priročnik ta prakso, GZS, 2009, str. 12-13)

 

Posebej poudarjamo, da je višja sila institut obligacijskega pogodbenega prava, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, odvisno od vsebine konkretne pogodbe in merodajnega prava. 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.