Vlada predlaga nujno podaljšanje posojilnih moratorijev za tiste, ki zaradi korone ne smejo poslovati. To je novica, ki so jo željno pričakovali podjetniki. Upali so le, da bo podaljšanje še kaj dlje kot do konca leta.
TEJA GRAPULIN
Foto: Shutterstock
Vlada predlaga dopolnitev PKP 6 na področju moratorijev na bančna posojila, in sicer tako, da se nekaterim kategorijam posojilojemalcev omogoči dodaten odlog plačila posojilnih obveznosti, in sicer do 31. decembra 2021.
To možnost bodo lahko izkoristili tisti, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom v obdobju po 12. marcu 2020 določeno, da se opravljanje storitev oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in ki še vedno niso sposobni v roku poravnati svojih obveznosti iz sklenjenih posojilnih pogodb z bankami. To bo veljalo tudi za tiste posojilojemalce, ki večji del prihodkov ustvarjajo z opravljanjem storitev oziroma prodajo blaga posojilojemalcem, ki ne morejo poslovati zaradi odlokov.
Vlada predlaga sprejetje sprememb PKP 6 po nujnem postopku.
Odloga po PKP 1 (ZIUOPOK) oziroma PKP 6 (ZIUOPDVE) ni več mogoče uveljavljati, čeprav epidemija COVID-19 še traja, podjetja pa se zaradi nje še vedno spopadajo z nekaterimi omejitvami, ki vplivajo na izvajanje gospodarskih dejavnosti, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Posojilojemalci, ki zaradi odlokov ne morejo poslovati, so večinoma izkoristili možnost odloga po ZIUOPOK, na podlagi katerega so banke večinoma v marcu in aprilu 2020 odobrile odlog za 12 mesecev. »Odlog torej za večino teh posojilojemalcev poteče v aprilu 2021, pri čemer zaradi dolgotrajnejše epidemije COVID-19 zlasti ti posojilojemalci še vedno niso sposobni redno poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb, odobritev zakonskega odloga pa trenutno ni več omogočena.«
Tako vlada predlaga, da se dopolni PKP 6 tako, da se zgoraj omenjenim posojilojemalcem omogoči nov odlog do konca leta 2021, in sicer ne glede na to, ali so možnost že izkoristili in torej presegli trenutno veljavno skupno omejitev glede odloga v trajanju devetih mesecev. Vlada je namreč s PKP 7 podaljšala ukrep moratorija, a je bilo mogoče zaprositi za do devet mesecev odloga. Spomnimo, evropska bančna agencija EBA je decembra lani izdala osvežene smernice bankam glede moratorijev oziroma odlogov plačil že odobrenih posojil. Določile so nov pogoj za obravnavo moratorijev, in sicer da skupno trajanje odloga plačil obveznosti ne sme presegati obdobja devetih mesecev.
Upravičeni posojilojemalci bodo lahko vloge oddali najpozneje do 30. junija 2021, banka pa odlog plačila obveznosti odobri v 15 dneh od prejema polne vloge.
Po podatkih Banke Slovenije, ki kažejo stanje konec februarja 2021, so banke do zdaj prejele 28.485 vlog posojilojemalcev za odlog plačila obveznosti. Pri tem so odobrile več kot 85 odstotkov vseh vlog, zavrnile okoli 12 odstotkov vlog, preostale pa so še v obdelavi. Daleč največ vlog so banke prejele ob prvi razglasitvi epidemije spomladi lani (aprila in maja 2020), število prejetih vlog pa se je povečalo tudi ob drugi razglasitvi epidemije (november 2020).
Če bi se do konca leta 2021 podaljšalo med 30 in 40 odstotki obveznosti iz kreditnih pogodb, bi to po skupni oceni Združenja bank Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije pomenilo odloge v skupnem znesku med 95 in 125 milijoni evrov, je zapisano v vladnem gradivu. Ta podatek je pomemben tudi z vidika bonitetne obravnave takšnih odlogov ter razvrščanja komitentov bank v bonitetne razrede in posledičnega oblikovanja rezervacij in vpliva na bilance bank, pravijo na finančnem ministrstvu.
In še dodajajo, da zdaj sicer še ni dana pravna podlaga evropskega bančnega organa (EBA), ki bi omogočala prožnejšo regulatorno obravnavo posojilnega tveganja komitentov ob odlogu plačila kreditnih obveznosti. »A glede na še vedno trajajočo epidemijo COVID-19 in upoštevaje dejstvo, da odlogi v tem trenutku še vedno pomenijo rešitev za reševanje začasnih likvidnostnih težav, do katerih pride zaradi posledic izrednih razmer, je utemeljeno pričakovanje, da bo EBA zagotovila podaljšanje pravnih podlag, to je smernic o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19.« Ob tem še poudarjajo, da ne glede na vse navedeno pri presoji vpliva odlogov na bančne bilance »ne gre spregledati dejstva, da je za zakonske odloge dano poroštvo države«. Poroštvena shema znaša 200 milijonov evrov, trenutno je izkoriščenih 66,7 milijona evrov.
Bistvo protikriznega ukrepa je, da so banke v času veljavnosti ukrepa (trenutno do konca novembra letos), oproščene zahteve po oblikovanju oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije. Banke svojega kapitala ne uporabijo za oblikovanje oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije, zato ga lahko namenijo za novo kreditiranje.
“Ukrep odloga plačil obveznosti iz kreditnih pogodb pod ugodnejšimi regulatornimi zahtevami, tako kot ostali tovrstni ukrepi, je primeren ukrep za naslavljanje zgolj začasnih likvidnostnih težav, do katerih pride zaradi posledic izredne situacije. Ne pomeni pa dolgoročno vzdržne rešitve, ki bi reševala tudi solventnostne težave podjetij, ali trajnejšo nezmožnost odplačevanja kreditov posameznikov. V primeru predolge veljave bi lahko ob kopičenju slabih terjatev v bankah ta ukrep namreč ogrozil stabilnost celotnega bančnega sistema in tudi kreditojemalcem otežil poplačilo dolgov. Kadar so finančne težave kreditojemalca dolgotrajnejše narave, je torej potreben drugačen, bolj individualno usmerjen pristop k prestrukturiranju finančnih obveznosti in hkratno prepoznavanje teh povečanih tveganj v bančnih izkazih (oslabitve oz. rezervacije, kapital),” so že sredi februarja opozorili na centralni banki. Opozorilo velja tudi danes.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.