Združenje kovinskih materialov in nekovin

Novice


Arhiv: Zeleni prehod in digitalizacija - začrtana pot prihodnosti Slovenije


»Da bi Slovenija uspešno izvedla dvojni, zeleni in digitalni prehod, mora zasledovati visoke cilje. Do leta 2030 je potrebno povečati delež javnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 1,2 % BDP in v gospodarstvu na 2,5 % BDP. Potreben je hitrejši prenos kompetenc in dobrih praks iz pilotnih in demo centrov v izobraževalni sistem ter okrepiti vlaganja v osnovno raziskovalno opremo in vzpostavitev pilotnih centrov. Slovenija mora zasledovati tudi cilj, da bo do leta 2030 med pet najuspešnejšimi državami po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe, «poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Pričakuje, da bodo politične stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo, tem ciljem posvetile pomemben del pozornosti v svojem gospodarskem delu programa. Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva namreč ne moremo dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov. Zeleni prehod, digitalizacija ter raziskave in razvoj so medsebojno tesno povezani in prepleteni. »Zeleni prehod ni več opcija ali izbira, je začrtana pot prihodnosti razvoja Slovenije. Eno ključnih vlog bodo pri tem igrale digitalizacija in nove tehnologije,« je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Če zeleni prehod govori o cilju, kaj želimo doseči, sta preplet digitalizacije in tehnologije eno izmed orodij za dosego tega cilja. »Da pa se bo prehod tudi zares zgodil na ravni podjetij, bomo potrebovali še veliko raziskav, ki se morajo prenesti v razvoj podjetij. Pri tem moramo biti pogumni in inovativni,« dodaja v današnjem sporočilu za javnost. Gospodarstvo pričakuje, da bo vlada v sodelovanju s stroko in institucijami podpornega okolja, tudi z GZS, pripravila strateški razvojni načrt za zeleni prehod in zagotovila njegovo izvedbo z ustreznim nadzorom ter redno revizijo izvajanja aktivnosti. Pri tem je treba ohraniti ustrezno mero fleksibilnosti, saj se soočamo tudi z geopolitičnimi izzivi, ki so za Evropo največji v zadnjih osemdesetih letih in jim je lahko cilj zelenega prehoda tudi podrejen.

 

Slovenija prav tako potrebuje jasno in dolgoročno razvojno politiko na celotnem razvojno-inovacijskem spektru. Potrebuje povezan razvojno-inovacijski ekosistem z vključitvijo vseh deležnikov, jasnimi cilji ter prioritetami. Slovenija mora slediti državam, ki usmerjajo več sredstev v raziskave, razvoj in inovacije. Izjemno pomembno je zadostno število kadrov, ki se mora usmeriti tudi v potrebe gospodarstva. Država naj zato nadgrajuje izobraževalni sistem ter ga povezuje s potrebami na trgu. Ena od priporočenih rešitev so pilotni (demo) centri za prenos znanj z univerz in visokih šol v industrijo, sredstva iz dodane vrednosti pa se vračajo v raziskave, razvoj in inovacije.

 

Ključni mednarodni kazalnik, ki meri stopnjo digitalizacije Slovenije, je Digital Economy and Society Index (DESI) oz. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe. V letu 2021 je bila Slovenija na 13. mestu med 27 državami EU, pri čemer je ambicija, da do leta 2030 pride med 5 najuspešnejših držav. Da bi to dosegli, so ključne digitalne kompetence, digitalna infrastruktura ter digitalizacija gospodarstva.


Celotno sporočilo za javnost

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.