Vodstvi GZS in infrastrukturnega ministrstva sta na današnjem sestanku razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki pestijo gospodarstvo, tako o visokih stroškov energentov kot tudi o negotovosti glede zanesljivosti prihodnje oskrbe z zemeljskim plinom. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje pri nagovarjanju skupnih tem in se strinjali, da je potrebno oblikovati skup ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izrazil željo po prihodnjem tesnem sodelovanju. Izpostavil je, da je Slovenija močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja. Specifika gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin. Izrazil je zaskrbljenost, če bi prišlo do prekinitve dobave plina in izrazil željo, da ministrstvo v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede te odvisnosti. Dodal je, da se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer, saj gre ta rast delno »na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih.« Poudaril je tudi, da gospodarstvo pri električni energiji pričakuje kapico.Opomnil je, da NEPN kliče po večji posodobitvi, pri čemer želi GZS z vsem razpoložljivim potencialom tvorno sodelovati.  Zelo jasno je izpostavil, da gospodarstvo za zeleni prehod potrebuje pomoč vlade. Pri tem je pojasnil, da je v NOO delež sredstev, namenjen neposredno gospodarstvu, bistveno premajhen.

Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer se je strinjal, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v taki poziciji kot sedaj. Gospodarstvo se sooča z globalnimi izzivi. »Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja … Preteklosti ne moremo spremeniti, sedanjost lahko usmerjamo, nikoli pa ne smemo pozabiti, kam želimo iti«, je bil jasen. Potrdil je, da je gospodarstvo temelj in se bo zavzel za vzpostavitev vzornega sodelovanja. »Vodilo je, da se povežemo in sodelujemo z roko v roki in skupaj oblikujemo ukrepe, ki bodo vsem v dobro.« Problematike, povezane z visokimi stroški energentov, se zelo zaveda, enako tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo plinohramov. Po mnenju ministra bi se tudi zaradi tega podjetja morala v večji meri usmeriti v sončno in druge alternativne vire energije: »To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti.« Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je povedal, da je na strateški ravni zeleni prehod izredno pomemben del zborničnih aktivnosti, pri čemer je tudi v strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti močno izpostavljen. »Govorimo o podpori drugega bloka JEK, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to zastavimo kot prioriteto države. Pričakujemo, da bomo v to šli skupaj,« je bil jasen. Pri kriznem ukrepanju glede cen energentov, ki jih člani GZS že težko pričakujejo, je ponudil podporo, znanje in izkušnje GZS, ki temeljijo tudi na vsakodnevnih stikih s podjetji.

Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko, je še enkrat apelirala, da je treba glede cen energentov takoj sprejeti ukrepe za gospodarstvo, pri čemer je potreben širši nabor ukrepov, ki bodo poslovanje podjetjem dejansko olajšali, s posebnim poudarkom na industriji. Predstavila je zadnjo anketo glede stroškov energentov in surovin med podjetji, kjer je izpostavila, da se odstotek zakupa elektrike in zemeljskega plina s časovnim odmikom zmanjšuje. Izpostavila je pomanjkanje vodikove strategije in izrazila željo, da je GZS vključena v pripravo vseh strateških dokumentov že od vsega začetka.

 Državna sekretarka Tina Seršen je glede vodikovih tehnologij povedala, da so načelne usmeritve dane že v NEPN. »Naš cilj je, da se to področje kot posebno poglavje vključi v NEPN, ki se bo odpiral konec tega leta,« je dejala.