»Pozdravljam odločitev vlade, ki je končno uslišala našo prošnjo in je podaljšala zamejitev cen energentov za mala in srednje velika podjetja ter male poslovne odjemalce do konca leta, čeprav sem si nadejal, da bo najvišja cena določena nižje kot doslej, saj so tudi trenutne cene na trgu nižje,« je današnje podaljšanje uredbe komentiral predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Dodal je, da je trenutno cena za električno energijo na trgu okoli 120 € na MW/h, medtem ko je regulirana enotna tarifna postavka 195 € na MW/h, kar je precejšnja razlika.

»Nesprejemljivo je, da slovenska podjetja plačujejo bistveno višjo ceno za energente kot njihovi konkurenti v tujini. S tem so povsem nekonkurenčna,« je še dodal Šimonka in spomnil, da podjetja v Nemčiji plačujejo 130 € na MW/h, resda za 70 % porabe. Pa vendar je ta razlika precejšnja, če vemo, da plačujejo velika podjetja v Sloveniji kljub subvenciji države tudi več kot 300 € na MW/h. Spomnil je tudi, da vlada še vedno ni naslovila ostalih odprtih vprašanj, na katere so jo gospodarska združenja že večkrat opozorila. Velika in energetsko intenzivna podjetja, ki nimajo regulirane cene energentov namreč opozarjajo, da zaradi ostrih pogojev ne morejo koristiti pomoči po zakonu oziroma jo lahko koristijo le v omejenem obsegu. V neenakopravnem položaju so tudi tista mala in srednje velika podjetja, ki so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom 2022, in zato niso deležna regulirane cene po uredbi, pa tudi mala in srednje velika podjetja, ki nimajo lastnega odjemnega mesta (na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih). Prav tako so diskriminirana tista podjetja, ki sicer koristijo zamejeno ceno, vendar zaradi tega ne morejo zaprositi za pomoč pri subvencioniranju čakanja na delo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob tem spomni na zaskrbljujoče rezultate ankete, ki jo je GZS v marcu opravila med podjetji. Kar četrtina anketiranih namreč ugotavlja, da energetska kriza in neučinkovita pomoč povzročata upad konkurenčnosti v evropskem prostoru, pa tudi širše. Tretjina jih navaja, da je primorana zmanjševati obseg svojega poslovanja ali celo odpuščati. 7 % anketiranih razmišlja o selitvi proizvodnje, nekaj podjetij je del proizvodnje tudi že preselilo v tujino. Kar šestina vprašanih opozarja na ogroženost obstoja podjetja. 70 % anketiranih je pritrdilo, da bo energetska kriza upočasnila ali celo zaustavila investicijske načrte. Tretjina anketiranih je potrdila, da pomoči države niso koristili zaradi prestrogih omejitev, zaradi izredno zapletenega in administrativno zahtevnega postopka ali zaradi tveganja vračila pomoči.