Scenarij posodobitve NEPN, kot je bil javni obravnavi, ni primeren za sprejem na Vladi Republike Slovenije, saj ne upošteva specifik Slovenije kot ene najbolj industrializiranih držav v EU ter ne zagotavlja pogojev za dolgoročno rast in razvoj industrije. Zato GZS predlaga, da se s snovalci dokumenta in ključnimi odločevalci čim prej sreča in v konstruktivni razpravi poskuša odgovoriti na vse dileme in vprašanja, povezane s prihodnostjo slovenske energetike in gospodarstva. Tako je GZS zapisala v pismu, naslovljenem na predsednika vlade in pristojne ministre, kateremu je priložila tudi izdelano Analizo ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije.

GZS v pismu izraža zaskrbljenost zlasti zaradi dejstva, da dokument, ki je bil v javni obravnavi, ne upošteva dovolj strateškega pomena jedrske energije, ki je po mnenju GZS edini dovolj stabilen in cenovno konkurenčen vir energije za prihodnost slovenske industrije. Danes smo priča temu, kako energetska oskrba vpliva na poslovanje industrije. Zaradi visokih cen elektrike se energetsko intenzivna podjetja že od novembra lani soočajo s padanjem proizvodnje, kar je do aprila letos doseglo zaskrbljujoč delež, ki v nekaterih panogah pomeni celo 20 odstotni upad.

Analiza ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije je pokazala, da bi se po NEPN scenariju, ki je bil v javni obravnavi, močno povišale stroškovne cene električne energije. Do tega pride zaradi višjih LCOE vrednosti sončnih in vetrnih elektrarn glede na drugi blok jedrske elektrarne Krško in zaradi povečanega uvoza manjkajoče energije. To bi bistveno povečalo skupne stroške za električno energijo. Na primer, NEPN scenarij OVE+JE potencialno pomeni letno višje stroške za energijo v razponu med 300 in 900 mio evrov (slednje velja za obdobje 2035-2039). Skupaj bi to pomenilo za skoraj 9 milijard evrov dodatnih stroškov za električno energijo (v primerjavi z ZRC SAZU strategijo, ki je bila javno predstavljena oktobra 2022 v Državnem svetu).

Morebitna uveljavitev NEPN programa, kot je poznan v javnosti, bi prinesla še dva negativna učinka. Prvi se nanaša na povečano uvozno odvisnost pri električni energiji. NEPN OVE+JE scenarij namreč zagotavlja energetsko avtonomnost šele po letu 2040. Povečana uvozna odvisnost je lahko zelo problematična zaradi volatilnih cen električne energije na mednarodnih trgih.

Drugi negativni učinek se nanaša na bistveno poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Z zaprtjem TEŠ 6 in izgraditvijo JEK2 bi se izpusti CO2 v slovenski proizvodnji električne energije sicer zmanjšali za 60 %, vendar pa bi zaradi zamude pri priključitvi JEK2 na omrežje (šele leta 2040) zaradi povečanja nadomestnega uvoza globalni izpusti CO2 ostali na enako visoki ravni (uvožena električna energija je pretežno proizvedena iz premoga in plina).

NEPN scenarij in zamuda pri priključitvi JEK2 na omrežje bi negativno vplivali na slovensko gospodarstvo. Slednje bi namreč ostalo brez zanesljive oskrbe z električno energijo in bi bilo soočeno z bistveno višjimi cenami električne energije. Kot kažejo podatki za slovensko industrijo za leto 2021, je v šestih energetsko intenzivnih panogah zaposlenih več kot 73 tisoč ljudi (28 % vseh zaposlenih v industriji). To pomeni, da bi povečana negotovost ogrozila pomemben del slovenskega gospodarstva in delovnih mest, kar bi vplivalo tudi na ostale industrijske dejavnosti, ki se oskrbujejo s ključnimi materiali za svojo proizvodnjo. Posledice bi nedvomno čutili dobavitelji te industrije, predvsem srednje velika in mala podjetja. Analiza je pokazala, da bi v primeru padca obsega proizvodnje v petih industrijah materialov lahko prišlo do negativnega učinka na BDP v višini več kot 1 milijarde evrov oziroma do znižanja BDP za 2 %. Pri tem bi neposredni učinek na zmanjšanje dodane vrednosti v industrijah materialov znašal dobrih 300 mio evrov, posredni učinek na ostale dejavnosti pa dobrih 750 mio evrov. V primeru večjega padca obsega prizvodnje v izpostavljenih energetsko intenzivnih dejavnostih pa bi bil negativni učinek ustrezno višji.