Na 18. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki je danes popoldne pod sloganom Uglašeni v razvoju potekal v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, se je udeležilo prek 450 gospodarstvenikov, visokih predstavnikov politike in medijev. Udeleženci so se strinjali, da je skupni cilj razvoj Slovenije. Uglasili so se glede treh ključnih ukrepov: Slovenija mora postati energetsko samozadostna; pot do večje blaginje je višja dodana vrednost, kar lahko dosežemo le z vlaganji v raziskave in razvoj; država se mora vzdržati dodatnih obremenitev podjetij.   »Ne bom skrival razočaranja, da se pogosto zdi, kot da v gospodarstvu nimamo pravega sogovornika na strani vlade … Za razliko od politike ima gospodarstvo že vsa leta isto agendo: stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. To je osnovni minimum, če želimo pritegniti investicije. Če želimo podjetja ohraniti v Sloveniji, pa to ni dovolj,« je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Poudaril je, da so ustvarjalnost, inovativnost in prebojnost mogoče le ob pogojih večje prostosti in se bomo zato morali rešiti regulatornega in davčnega balasta. »Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja.« Zavzel se je za razbremenitev plač, pri čemer mora vse večji delež le-teh pripadati tistim, ki so jih zaslužili. Zagovarja pa tudi oblikovanje novega družbenega konsenza. »Ne pristajamo na zgodbe o ničelni rasti: naš namen je soustvarjati svet, v katerem bodo naši otroci živeli bolje. Vizija GZS je pametna Slovenija, majhna, pa vendar ambiciozna in samozavestna, okretna, urejena in uglašena,« je sklenil Šimonka.   Predsednik vlade dr. Robert Golob verjame v uglašenost v razvoju – »uglašenost danes in razvoj jutri«. V svojem nagovoru je izpostavil krize zadnjih let – energetsko, socialno in podnebno – ter ukrepe, s katerimi je vlada izzive naslavljala. Po Golobovih besedah si je vlada prizadevala za stabilnost, čeprav morda na prvi pogled ni bila tako zelo vidna, a rezultati so tu. »Vem, da stabilnost ne bo dovolj,« je dejal. Uglašenost po mnenju premiera pomeni dialog. Ta je sicer v zadnjega pol leta nekoliko zastal. Premier želi in poziva, da bo ponovno vzpostavljen v najboljši možni maniri s 1. januarjem 2024. Zavezal se je, da se bo vlada najmanj enkrat mesečno sestala z gospodarstvom, »da najdemo prave odgovore«, kako zmanjšati birokracijo in oblikovati davčno reformo, kjer računa, da bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč. »Socialni dialog je pomemben. Pomeni dialog enakopravnih in ne prevlado enih.   Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pojasnila, da je Slovenija po svetovnem inovacijskem indeksu od najboljše uvrstitve leta 2012 na lestvici padla za 7 mest in je trenutno na 33. mestu. Prav tako je po poročilu digitalnega desetletja v nekaterih elementih nazadovala, med drugim po deležu IKT strokovnjakov v celotnem številu zaposlenih - ta je padel na 4,5 %, medtem ko je cilj za leto 2030 10 %. Koncept zelenega poudarja vključuje spodbujanje zelenih tehnologij, ekoloških izdelkov in storitev ter zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pa vendar moramo pri tem paziti, da gospodarstva ne zadušimo. »Če slovenske industrije ne bomo zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine, če ji ne bomo zagotovili dolgoročno stabilnih in cenovno konkurenčnih virov energije, se lahko od nje poslovimo. Zato smo na GZS tako neizprosni, ko gre za vsebino Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta,« je še dodala. Na panelu sta bili izpostavljeni temi, ki se povezujeta in vključujeta široko paleto področij - trajnost in inovacije. Svoja stališča so predstavili Simon Franko (BASF Slovenija), Roman Burja (TAB Mežica), Marta Kelvišar (Adria Dom), Uroš Salobir (ELES), dr. Jure Knez (Dewesoft), Nina Dremelj (Poslovni angeli), dr. Igor Papič (MVŠZI) ter dr. Mark Pleško (Cosylab).   Po besedah Simona Franka (BASF Slovenija, Hrvaška in Srbija) je kemijska industrija strateškega značaja. Za nekatere deležnike je le umazana in energetsko potratna, a95 % tistih izdelkov, ki jih vidimo okoli sebe, prihaja prav iz te industrije. Po mnenju Franka je kemijska industrija edina, ki je sposobna izpolniti cilje krožnega gospodarstva.   Roman Burja (TAB Mežica) je izpostavil, da zeleni prehod ne bo poceni. Zato so potrebne investicije in tudi širši družbeni konsenz. Potrebno bo sodelovanje med podjetji in vlado, pa tudi izmenjava izkušenj in znanj med gospodarstveniki. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da ne bi zaradi obstoječih evropskih zavez prišlo do znižanja konkurenčnosti slovenskega in tudi evropskega gospodarstva.   Uroš Salobir (ELES) je pojasnil, da lahko obnovljive vire optimiramo na ta način, da z inovativnimi rešitvami izkoristimo tudi ceno teh virov. Eden zelo pomembnih vidikov kompleksnosti energetskega sistema je, da imamo ves čas prisotne zakonitosti trga. Evropo je treba videti kot celoto in če bomo sposobni del odjema iz sezonskih viškov prestaviti v drug letni čas, bomo konkurenčni.   Podjetja pričakujemo stabilnost, da se lahko zanesemo, kdaj in v kolikšni meri bodo viri na razpolago, da lahko načrtujemo svoje kadrovske in finančne resurse, je dejala Marta Kelvišar (Adria Dom) ter izrazila upanje, da bodo napovedani razpisi čimprej objavljeni in tudi sredstva razdeljena, saj ima vsak evro, dan v raziskave in razvoj, multiplikativni učinek.   »V Dewsoftu je zelo pomemben sistem solastništva zaposlenih,« je povedal dr. Jure Knez. Zdi pa se, da si v Sloveniji na tem področju postavljamo čedalje višje ovire. V primeru, ko zaposleni svoj delež proda podjetju, je obdavčitev bistveno višja, kot če bi ga prodal tujcu. »Moramo se vprašati, kje je usklajenost med ministrstvi, ki bi dala boljše rezultate in omogočala, da vsaj ohranimo, kar imamo sedaj, ker gre samo na slabše,« je dodal.   Nina Dremelj (Poslovni angeli) je opozorila na preveč razdrobljen ekosistem za spodbujanje inovativnih podjetij. Doslej tudi ni bilo primernega sistema financiranja inovativnih podjetij.   »Smo inovacijsko zelo močna država, vendar tega ne znamo izkoristiti,« je dodala.   Dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je komentiral, da je inovacijski indeks posledica nečesa, kar prej nismo naredili. Znanje vidi kot osnovni predpogoj, če želimo dvigniti dodano vrednost. »Za leto 2024 imamo rekordna sredstva za področje inovacij in znanosti. Moramo jih učinkovito uporabljati,« je še dejal. Pričakuje tudi, da bo ARIS hitro postal hub za vse razpise v državi.   Po besedah dr. Marka Pleška (Cosylab) imamo na razpolago vrhunske kadre v akademski sferi. Želi si večje povezanosti znanstvene sfere z gospodarstvom. Če gospodarstvo nima dovolj kakovostnega kadra, nima absorpcijskih pogojev za vse to znanje. Kot pomembno je izpostavil ne le da akademska sfera pomaga z znanjem, ampak da posamezniki tudi ustanavljajo podjetja. Svoj pogled na to, kako v treh korakih razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast, so prikazali tudi nekateri dosedanji predsedniki Vlade RS.   Dr. Miro Cerar je (preko video povezave) komentiral, da je gospodarstvo tisto, ki lahko daje najboljše pobude vladi, ki mora biti zato v stalnem dialogu s predstavniki gospodarstva in v največji meri te pobude upoštevati. »Kadar na nekem področju ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, se mora truditi, da mu vsaj ne škoduje, da ga pusti pri miru.« Tipičen primer napačnega pristopa vidi pri uvedbi zaostrenih evidenc delovnega časa.  Lojze Peterle je prav tako preko video povezave izrazil željo, da bo Slovenija spet najbolj privlačna, najugodnejša, najbolj atraktivna lokacija za našega podjetnika, pa tudi kakšnega tujega. Prepričan sem, da je to mogoče, če je taka politična volja. »S prevelikim stiskanjem gospodarstva, z neproporcionalnimi davki tega cilja ne bomo dosegli. Treba bo zastaviti drugače.«   Alenka Bratušek je poudarila je, da je odgovorna javno finančna politika eden od temeljev, ki gospodarstvu daje dobro poslovno okolje in zatrdila, da je javno finančna aktualne politika te vlade odgovorna. Razočarana je, da so v preteklosti pomagali gospodarstvu, na primer pri sanaciji bank, medtem ko sedaj, ko bi bilo potrebno pokazati razumevanje do države ob aktualnih krizah, tega ni.   Janez Janša meni, da sta za to stanje in stabilnost zaslužna dva stebra – gospodarstvo, ki se je rekordno hitro prilagodilo novim razmeram in je dokaj odporno v kriznih časih; ter lokalna samouprava, saj v mnogih občinah zagotavljajo višjo kakovost življenja. Na teh stebrih imamo debel sloj birokracije. Nad tem slojem imamo sistem upravljanja z državo, kjer se spopadata dva koncepta - koncept ustvarjana in na drugi strani koncept redistribucije. Tu imamo velike težave. Če naj sklenemo soglasje glede strateških ciljev, je predpogoj, da razčistimo temeljne pojme. Pri nas se mešata pojma socialne in socialistične države in to je treba razčistiti, sicer bomo še dolgo živeli v državi, kjer se bo kot uradna religija predavalo, da je že vsaka potreba človekova pravica. Gospodarstvo vidi kot močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas. Dr. Anton Rop je navedel področja, kjer so v obdobju več vlad manjkali nujne reforme in ukrepi (npr. pokojninska reforma, zdravstvena reforma …). Politika mora zagristi v kisla jabolka in jih reševati. Verjame, da Slovenija lahko napreduje, vendar brez populizma, ki ga vedno znova številne vlade izvajajo, z znanjem, pa tudi s pripravljenostjo, da se žrtvuje tudi nekaj političnega kapitala za boljše delovanje gospodarstva.   Razpravo na Vrhu slovenskega gospodarstva je povzela generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Današnja razprava kaže, da nam je vsem mar za skupen cilj – za razvoj Slovenije. Zato se lahko uglašeno osredotočimo na tista področja, pri katerih imamo skupni imenovalec in se danes, tukaj dogovorimo za vsaj tri nujne ukrepe.«   Trije ključni ukrepi za razvoj Slovenije 1. Če želimo zeleni prehod in trajnostni razvoj, moramo zagotoviti energetsko samozadostnost. Zato moramo investirati v vse vire energije, ki jih imamo na razpolago: v obnovljive, kamor sodi tudi hidroenergija, in v jedrsko energijo, ki je naša primerjalna prednost pred drugimi državami. Zato moramo čim prej priti do odločitve o gradnji JEK2. Referendum o tem moramo izvesti najkasneje prihodnje leto.   2. Višjo dodano vrednost bomo dosegli le z vlaganji v raziskave in razvoj. Zavezništvo imamo. Cilj 2,8 % BDP za raziskave, razvoj in inovacije je dosegljiv. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagotoviti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Vendar za dosego tega cilja potrebujemo razpise, s katerimi trenutno zamujamo.   3. Razbremenitev gospodarstva obljubljajo skoraj vse politične stranke pred volitvami. Je pa bilo gospodarstvo v zadnjem letu deležno le dodatnih obremenitev. Čakajo nas nekatere ključne reforme, a nimamo celovitega pregleda nad vsemi dajatvami in bremeni gospodarstva. Nujno se moramo dogovoriti, da se država vzdrži dodatnih obremenitev podjetij.