Zaradi hitrejšega prenosa umetne inteligence v prakso je bila ustanovljena pobuda AI4SI (AI za Slovenijo). Njeno temeljno poslanstvo je širjenje in spodbujanje dobrih praks uvajanja umetne inteligence v podjetja z izobraževanji, strokovnimi dogodki, priročniki in drugimi oblikami sodelovanja s podjetji, pojasnjuje direktor družbe CREAPLUS Mitja Trampuž, ki je tudi predsednik pobude AI4SI.

Kako deluje ta pobuda, kaj od nje lahko pričakujejo podjetja?

Pobuda združuje slovenske ponudnike rešitev in storitev umetne inteligence, s čimer skrbi za razvoj panoge in primerljivost ponudbe na trgu. Njen cilj je torej tudi pomagati uporabnikom, da poleg znanja in vpogleda v dobre prakse pridobijo stike s potencialnimi partnerji, ki imajo kakovostno ponudbo. Eno od poslanstev pobude je tudi sodelovanje pri strateških načrtih države na tem področju in podpora pri uveljavljanju področne zakonodaje. Ne nazadnje s članstvom v evropskem forumu za umetno inteligenco (EU AI Forum) tudi prenašamo izkušnje in dobre prakse uvajanja umetne inteligence iz ostalih držav v Slovenijo.

Kateri so ključni dejavniki, da podjetje lahko pri svojem poslovanju v čim večji meri uporablja umetno inteligenco?

V prvi vrsti mora biti organizacijska kultura v podjetju naklonjena izboljšavam in posledično spremembam. Potem sledi razumevanje zmožnosti umetne inteligence, za kar je recimo dovolj, da samo pogledamo katero od številnih dosedanjih dobrih praks, in nato podpora vodstva, da odobri poskus z določenim poslovnim primerom. To je vsekakor nesistematičen pristop, ki običajno ne vodi k razširitvi uporabe umetne inteligence v podjetju, saj poskus s poslovnim primerom lahko ne uspe in potem pobude zamrejo. Težava je tudi, da če v primeru uspeha zadaj ni zaveze vodstva, da bi to razširjalo še naprej, lahko ostane samo pri tem osamljenem poslovnem primeru. Podjetja za doseganje čim večje uporabe umetne inteligence potrebujejo sistematičen oziroma strateški pristop, saj ne gre za projekt, za uvedbo neke nove zmožnosti, ampak za dolgoročno odločitev, ki spreminja način izvajanja poslovnih procesov. Tudi v primeru umetne inteligence gre za pobude, ki lahko ob zadostni kritični masi prihajajo od spodaj navzgor ali pa gre za odločitev vodstva.

Organizacijska kultura v podjetjih mora biti naklonjena izboljšavam.

Njegove odločitve so torej ključne?

V obeh primerih mora vodstvo razumeti, kaj prinaša umetna inteligenca in te pobude sponzorirati v taki meri, da podjetje oblikuje strategijo umetne inteligence. To pomeni, da se na ravni organizacije opredelijo poslovni cilji, ki jih želimo podpreti z umetno inteligenco, kdo bo pri tem sodeloval, kakšna znanja organizacija potrebuje, kako bo to vplivalo na procese, v katere se uvaja umetna inteligenca, kako bodo ti procesi preoblikovani in seveda, kaj to pomeni za same informacijske rešitve, v katere se umešča umetna inteligenca. Resnično gre za poseg v organizacijo in informacijsko podpro, ki ima dolgoročne posledice. Pri tem je treba opredeliti časovnico, z jasno zastavljenimi koraki izvedbe in zagotoviti ustrezen proračun.

Kakšno je stanje na tem področju?

Po lanskoletnih podatkih državnega statističnega urada so od 11 odstotkov podjetij, ki so že uporabila umetno inteligenco, samo v 27 odstotkih podjetij rešitev razvili sami. Pa še v teh primerih gre po večini za velika podjetja. To pomeni, da mora organizacija tudi skrbno izbrati partnerje, ki ponujajo rešitve umetne inteligence, saj bo z njimi vzpostavila strateško partnerstvo, ki bo odločalo o uspehu in/ali neuspehu na tem, za prihodnost kritičnem razvojnem področju.

Kako v podjetjih razumejo možnosti in priložnosti, ki jim jih lahko ponudi umetna inteligenca?

Ne še dovolj. Premalo je vedenja o tem, kaj se dejansko dogaja »za zaprtimi vrati«. Danes je veliko govora o umetni inteligenci, vendar gre predvsem za umetno inteligenco, ki jo uporabljamo pretežno za domačo rabo (na primer ChatGPT). Zelo malo pa je vedenja o tem, kaj delajo uspešna podjetja, kako uvajajo umetno inteligenco, da si gradijo konkurenčno prednost, ki danes še ni vidna, jutri pa bo veliko podjetij presenečenih, kako je uspelo konkurenci narediti preboje v svojem poslovanju. Podjetja pri obravnavi umetne inteligence še ne razmišljajo o tem, kako bi rešila svoje probleme. Na primer neka ozka grla v delovnih postopkih, pomanjkanje ljudi oziroma znanja, kako bi svoje zaposlene razbremenila rutinskih opravil, kako bi strankam ponudila hitrejše in bolj kakovostne storitve ali kako bi svoje temeljne procese naredila učinkovitejše, od prodaje do nabave, proizvodnje in logistike. Umetna inteligenca ob uporabi ustreznih informacijskih virov omogoča avtomatizacijo večine informacijsko podprtih del in nalog, ki jih zdaj izvaja človek. Dodatno poglavje v tej zgodbi pa sta avtomatizacija in robotizacija v proizvodnji.

Podjetja za doseganje čim večje uporabe umetne inteligence potrebujejo sistematičen pristop, saj gre za dologoročno odločitev, ki spreminja način izvajanja poslovnih procesov.

Katere so največje ovire v podjetjih v Sloveniji pri uvajanju umetne inteligence v poslovne procese?

Podobno kot pri digitalni preobrazbi je tudi pri uvajanju umetne inteligence problem ne osredotočenost na pomembne cilje. Če nadaljujem s to vzporednico, se trenutno umetna inteligenca uporablja pretežno pri nekem pisarniškem delu in precej manj v procesih, kjer se ustvarja dodana vrednost. Največja ovira je pravzaprav pomanjkanje internega znanja s področja uvajanja umetne inteligence. Pri tem ne mislim samo na znanja o umetni inteligenci, temveč tudi na znanja, ki so potrebna, da se uvede v podjetja. Pomembna ovira je nepripravljenost na spremembe oziroma nezmožnost organizacije za hitro prilagajanje spremembam. To je izjemno pomembno, saj umetna inteligenca prinaša neslutene spremembe, ki jih bomo morali sprejeti, če bo podjetje hotelo preživeti. To ni samo poslovna tehnologija, ampak je celotna paradigma delovanja podjetij pa tudi družbe v prihodnje. Tehnologija pri tem ni več ovira. Bolj je težava pomanjkanje strateškega razvojnega programa za zaposlene in vodje.

Na katerih področjih, v katerih panogah so podjetja najbolj odprta za uporabo umetne inteligence oziroma sedanja raven razvoja umetne inteligence omogoča največje prihranke in povečanje dodane vrednosti?

V Sloveniji je to trenutno finančna industrija in nekaj elektroenergetskih podjetij. Z uvajanjem umetne inteligence v svoje izdelke poskušajo tudi nekateri ponudniki programske opreme, recimo sistemov ERP, a še nimam informacij, da bi bili pri tem zelo uspešni.

V proizvodnji je umetna inteligenca tesno povezana z robotizacijo in avtomatizacijo, kjer so naložbe še toliko večje. Ne gre samo za programsko in strojno računalniško opremo in storitve, ampak za celotno tehnologijo, ki jo uporabljajo. V splošnem lahko pri poslovanju zaznamo predvsem umetno inteligenco, ki se uporablja v obliki pogovornih robotov za podporo pri delu s strankami.

Na katere glavne grožnje morajo biti pozorni v podjetjih pri uporabi umetne inteligence?

Ena od največjih groženj je kibernetska varnost samih modelov umetne inteligence, saj se lahko kibernetski kriminalci z dostopom do modelov dokopljejo do občutljivih informacij in znanja podjetja ali pa na njih vplivajo. Res je tudi, da sami kibernetski kriminalci uporabljajo umetno inteligenco za izvajanje napadov, od phishinga do vdorov in generiranja zlonamerne programske kode. Evropska direktiva NIS 2 z zahtevo po dvigu ravni kibernetske varnosti na primer zagotovo pripomore, da bo tudi uporaba umetne inteligence v organizacijah bolj varna. V preteklosti se je že kar nekaj uglednim svetovnim podjetjem zgodilo, da so se njihove zaupne informacije pojavile v javnih jezikovnih modelih, na primer poslovni podatki ter intelektualna lastnina. V tem primeru gre za grožnjo, ko zaposleni recimo za izdelavo povzetka nekega poslovnega poročila uporabijo kar ChatGPT, Gemini ali podobne storitve. V tem primeru vhodni podatki pa tudi sam rezultat ostane v modelu, kar pomeni, da do teh podatkov odprto dostopajo vsi ostali uporabniki.

Kako je mogoče to preprečiti?

Podjetja ne smejo dovoliti, da bi se pri uporabi javnih storitev umetne inteligence uporabljali osebni in drugi občutljivi podatki, intelektualna lastnina, poslovne skrivnosti in podobno. Če uporabljajo storitve umetne inteligence nad svojimi internimi viri znanja in podatkov, potem morajo uporabiti zasebne storitve umetne inteligence, ki njihovih virov ne bodo uporabile pri treniranju modelov, ki bi jih lahko izkoriščali tudi drugi uporabniki.

Ena od največjih groženj je kibernetska varnost samih modelov umetne inteligence, saj se lahko kibernetski kriminalci z dostopom do modelov dokopljejo do občutljivih informacij in znanja podjetja ali pa na njih vplivajo.

So problem tudi lažne informacije?

Grožnje predstavlja tudi pristranskost modelov. Neko podjetje lahko v model vnaša zavajajoče informacije o konkurenci ali pa sebe predstavlja v boljši luči. Na podoben način se lahko izvaja diskriminacija posameznikov. Jezikovni model ne more preverjati pravilnosti informacij, ki jih vnašajo uporabniki, si jih pa zapomni.

Kaj morajo podjetja vedeti o aktu o umetni inteligenci, katere ključne novosti prinaša, kateri so ključni datumi?

Prvi ključni datum je začetek marca 2025, ko morajo vsa podjetja poskrbeti, da nikjer v njihovem podjetju niso v uporabi sistemi umetne inteligence, ki so v EU prepovedani. Drugi ključni datum je avgust 2026, ko morajo vsa podjetja za visoko tvegane sisteme umetne inteligence izpolnjevati visoke zahteve, ki jih določa Akt EU o umetni inteligenci. Zakonodaja podjetjem nalaga, da morajo poskrbeti za ustrezno upravljanje podatkov in tveganj, zagotavljati človeški nadzor in sledljivost uporabe rezultatov sistemov umetne inteligence, poskrbeti za izobraževanje svojih zaposlenih o etični rabi umetne inteligence in njenih nevarnostih in podobno. Zagrožene kazni za neizpolnjevanje zahtev za visoko tvegane sisteme umetne inteligence so izjemno visoke. Seveda tega ne smemo gledati kot nekaj, kar bi zavrlo uporabo umetne inteligence, ampak predvsem kot neko vodilo, kako z umetno inteligenco na varen, etičen in učinkovit način podpreti poslovanje.