»Tri mesece je od sprejema Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Tedaj smo na GZS pozvali vlado, da aktivira zakonsko predviden mehanizem, ki bo podjetjem, ki so zaradi gospodarske situacije v težavah, omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa. To je nujno za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. A ukrep še vedno ni aktiviran,« opozarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Tri mesece podjetja, ki imajo zmanjšana naročila zaradi zaostrenih gospodarskih okoliščin, čakajo na možnost koriščenja ukrepa, a to še vedno ni mogoče, ker Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predloga aktivacije še ni posredovalo Vladi RS. Postopek predvideva, da MDDSZ najprej sproži postopek, kar je že storilo, nato pa morata parametre preveriti Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Ko so ta preverjanja zaključena, mora nato MDDSZ predlog poslati vladi, ki določi, katere panoge bodo do ukrepa upravičene. »Lahko bi rekli, da se je tresla gora, rodila pa se je miš. Vlada je namreč obljubljala učinkovito postopanje, na koncu po treh mesecih ne vidimo rezultatov, razen pešanja gospodarstva. Postopek se je očitno ustavil nekje med MGTŠ in UMAR-jem,« je kritičen Gorenšček.

GZS je že 14. julija 2025 na MDDSZ naslovila poziv, da v skladu z veljavnim Zakonom o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas začne postopek aktivacije tega ukrepa. Vlada namreč odločitev o uvedbi ukrepa za posamezen sektor ali panoge sprejme na podlagi začetnega predloga MDDSZ, predloga gospodarskega ministrstva, podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj o rednem pregledu gospodarskih gibanj ter podatkov Zavoda RS za zaposlovanje o stanju na trgu dela.

Najnovejši podatki kažejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2025 pod 1,0 % (vira: UMAR, Bloomberg), kar je občutno manj od predhodnih napovedi in manj, kot bo znašalo v EU-27. V prvi polovici leta je slovensko gospodarstvo beležilo stagnacijo (+0,1 %). Na nižjo rast vpliva poslabšana izvozna konkurenčnost Slovenije. Ta se kaže tako v padcu investicijske aktivnosti kot v znižanem izvozu.

V nekaterih državah, kjer poznajo ukrep skrajšanega delovnega časa, ga podjetja koristijo že več mesecev. Švicarska vlada pa je pred dnevi celo podaljšala ukrep za podjetja, ki zaradi upada povpraševanja zmanjšujejo obseg dela.