Ljubljana, 17. oktober 2025 – »Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’, ki je nastajal osem mesecev in pri katerem je sodelovalo prek 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti,« je ob predstavitvi programa, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z gospodarstvom, dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.

Nujno je, da prihodnji razvoj ciljno osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale gospodarskih sektorjev, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo. Za 8 strateško pomembnih gospodarskih področij so zato v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki je v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki – pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca nastajal vse od marca, opredeljeni »izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035, s potrebnim obsegom in viri financiranja. Z njihovim izvajanjem bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu in ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

»Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda. Ta program prinaša odgovore na to vprašanje – identificira strateške razvojne prioritete in strateške stebre gospodarstva in prinaša akcijski načrt ukrepov do leta 2035. Ta program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035, od tega tri četrtine s strani gospodarstva, četrtino pa iz javnih in EU sredstev,« je poudaril prof. dr. Jože P. Damijan in dodal, da naj bi se »zaradi implementacije tega programa BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma rasel dodatno za 2 odstotni točki letno in pripomogel k ohranitvi oziroma zamenjavi 55.000 delovnih mest z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo.«

Made in Slovenia 2035: 9 področij 88 ukrepov

1. Davčno okolje

2. Konkurenčne cene energije

3. Dostop do financiranja

4. Internacionalizacija

5. Učinkovitost države

6. Znanost in inovacije

7. Digitalne tehnologije

8. Kadri

9. Startupi in inovativne tehnologije

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je predstavil nekaj ključnih sistemskih ukrepov za podporo gospodarstva na devetih področjih. Pri davčnem okolju je potrebo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja. Poudaril je usmeritev v zanesljivo, cenovno dostopno in konkurenčno, zeleno energijo za gospodarstvo. Poleg ukrepa zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike je predlog znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije. Eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in transformacijo podjetij je tudi dostop do financiranja, kjer gospodarski program predlaga raznolike finančne inštrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori. V Sloveniji napredek v produktivnosti v daljšem obdobju temelji predvsem na izvozno usmerjenih panogah, zlasti predelovalnih dejavnostih. Med predlaganimi ukrepi na področju internacionalizacije je zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti. Pri učinkovitosti države je med drugim nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje. Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo. Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost. Na področju kadrov so med drugim nujni vzpostavitev nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti. Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.

Vesna Nahtigal se je dotaknila tudi Manifesta za Slovenijo 2035, ki je del gospodarskega programa in s katerim »želimo slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam, saj se zavedamo, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta.«

Manifest za Slovenijo 2035: 8 zavez slovenske družbe

1. Svoboda in odgovornost: ne oviraj tistih, ki znajo in hočejo.

2. Sodelovanje: Uspešni smo samo, ko stopimo skupaj.

3. Delo je vrednota: Delo je temelj dostojnega življenja, osebne rasti in prispevka k skupnosti. Mora biti spoštovano in pošteno plačano.

4. Spoštovanje ustvarjalnosti in znanja kot najboljših naložb v prihodnost: Znanje in ustvarjalnost morata postati temelj družbene dinamike.

5. Podjetništvo kot kulturna vrednota: Podjetnik je graditelj prihodnosti. Davčni, regulativni in kulturni okvir naj podjetništvo podpira.

6. Država smo mi vsi: Ljudje si želimo učinkovitost, jasna pravila in prijazno storitev države – ne birokratskega labirinta.

7. Zaupanje kot gorivo družbenega razvoja: Zaupanje je posledica doslednosti, poštenosti in dialoga.

8. Pogum za napredek in vztrajnost za prihodnost: Tvegati, vztrajati in nagrajevati pogum pomeni ustvarjati prihodnost, ki presega omejitve sedanjosti.

Vesna Nahtigal je naredila tudi pregled nad uresničevanjem Deklaracije 2024, sprejete na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva. Ta je vključevala predloge ključnih ukrepov za zagotovitev stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter energetske, prehranske in kibernetske varnosti Slovenije. Kot je dejala, na področju konkurenčnega poslovnega okolja ni bilo sistemskih razbremenitve podjetij, enako razen manjših davčnih sprememb pri boljši obravnavi v tujini izobraženih kadrov ni prišlo do prenove področja davkov in prispevkov – davčni primež se je le še povečal. Industrijsko oz. gospodarsko strategijo pa je začela pripravljati kar GZS. Na področju energetske varnosti ni bilo napredka na aktu o omrežninah in nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Predsednik vlade je imenoval skupino strokovnjakov, ki bi določila za Slovenijo najbolj optimalen energetski sistem, vendar z delom še niso končali. Namesto tega so gospodarske organizacije skupaj z neodvisno strokovno skupino pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana pretekli teden predstavili obsežno študijo, ki dokazuje, da je za Slovenijo najbolj optimalen scenarij kombinacija jedrske in OVE energije. Zato je pozdravila nadaljevanje priprav na projekt JEK2. Na področju prehranske varnosti so bili narejeni prvi koraki v smeri priprave prihodnje vizije »Naše kmetijstvo in hrana do leta 2040« ter pripravljeni predlogi zakonov, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznejših ukrepov v smeri večje samooskrbe. Na področju kibernetske varnosti je kljub konkretnim predlogom GZS ni bilo konkretnih spodbud za gospodarske subjekte za izboljšanje kibernetske varnosti, nacionalni center za kibernetsko varnost pa tudi nima vloge kompetenčnega centra. Narejen je bil sicer korak z uvedbo obveznega predmeta računalništva v 7. razredu osnovne šole, ob tem pa je ponovno pozvala vlado, da je treba računalništvo in informatiko uvesti po celotni izobraževalni vertikali.

Video izjava generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal na današnji novinarski konferenci je na voljo na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir GZS.

Fotografije so objavljena na Flickr GZS. Prosimo, da ob uporabi navedete vir: GZS, foto: Tadej Kreft.