»Z izvajanjem gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na 9 področjih, bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je na 20. Vrhu slovenskega gospodarstva izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Dogodka v organizaciji GZS se je udeležilo prek 500 udeležencev. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, je na Vrhu slovenskega gospodarstva iz rok predsednice republike prejel Zlati red za zasluge.

»Slovenke in Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo iz majhnosti ustvariti prednost. Postali smo izvozno gospodarstvo, vpeto v globalne verige vrednosti, s podjetji, ki uspešno tekmujejo na najzahtevnejših svetovnih trgih. Toda razvojni model, ki nam je prinesel stabilnost in blaginjo, se izteka. Slovenija in njeno gospodarstvo sta danes na prelomnici. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih šestih letih. Na inovacijskih lestvicah ne naredimo preboja iz ‘zmernih’ v ‘vodilne’ inovatorje. Produktivnost in investicije stagnirajo že več kot desetletje. Zaradi visokih davščin tudi nismo atraktivna destinacija za človeški kapital, ki ustvarja, in smo ena redkih držav v Evropi brez globalno pomembnega startupa. To so jasni signali, da potrebujemo nov razvojni zagon,« je uvodoma poudaril Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Dodal je, da »Slovenija brez družbe, ki se zaveda pomena svojega gospodarstva in spodbuja vrednote znanja, dela in uspeha posameznika, ne bo napredka. Zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije skupaj z gospodarstvom pripravili gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije »Made in Slovenia 2035« – program, ki presega politične mandate in njihove ozke interese ter nas povezuje v skupnem cilju: da postanemo samozavestna, uspešna in gospodarsko napredna država.«

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je program Made in Slovenia 2035 označila kot »konkreten glas slovenskega gospodarstva. Naj ga politika ne presliši – od danes naprej bomo politiko in prihodnje vlade merili po izvrševanju tega programa.«

Dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, je v svojem nagovoru dejala, da je »temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo.« Za uspešni gospodarski razvoj Slovenije je po njenih besedah potrebna jasna vizija s strategijo, kako to doseči. Vzpostaviti je treba konkurenčno, razvojno naravnano in predvidljivo poslovno okolje za gospodarstvo. Dodaja, da »na vprašanje, na katerih zavezah naj temeljita gospodarski in splošni razvoj slovenske družbe, odgovarja tudi GZS z Manifestom osmih zavez za Slovenijo do leta 2035. […] S temi zavezami kot temelji in cilji lahko verjamemo v prihodnji razvoj, ki bo krepil našo skupnost. Slovenija mora namreč do leta 2035 postati država, ki spodbuja, in ne zavira. Država, ki ne varuje pred uspehom, temveč pred povprečnostjo. Slovenija, ki vsakemu omogoča, da postane najboljša različica sebe. To je družba, kjer je delo znova vrednota. Kjer uspeh ni sumljiv, temveč spoštovan in se ga veselimo.«

»Nujno je, da prihodnji razvoj ciljno osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo. V središče zato postavljamo osem strateško pomembnih gospodarskih področij, katerih podjetja ustvarijo 69 % vseh prihodkov gospodarstva in so izvozno naravnana, so produktivna z nadpovprečno dodano vrednostjo, vključujejo več kot 60 % vseh zaposlenih in imajo za Slovenijo strateški pomen, vključno z investicijskim potencialom,« je pojasnila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Dodala je, da so v programu za osem strateško pomembnih gospodarskih skupin panog opredeljeni izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in naložbene načrte ter potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035 s potrebnim obsegom in viri financiranja. »Z izvajanjem gospodarskega programa bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je dodala. Posebej je izpostavila, da bodo gospodarstvo in podjetja svoje naredili. »A za preboj in izvedbo teh ukrepov nujno potrebujemo aktivno vlogo države,« ob tem pa spomnila, da večina razvitih držav z različnimi ukrepi in finančnimi spodbudami aktivno ščiti svoja podjetja, jim pomaga pri razvoju in internacionalizaciji ter aktivno oblikuje predvidljivo poslovno okolje, ki spodbuja domače in privablja tuje investitorje.

Made in Slovenia 2035: 9 področij, 88 ukrepov

Pri davčnem okolju je potrebo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja.

Na področju konkurenčnih cen energije so poleg zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike predlagani znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.

Za dostop do financiranja se predlagajo raznoliki finančni inštrumenti za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori.

Med predlaganimi ukrepi na področju internacionalizacije so zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti.

Pri učinkovitosti države je med drugim nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje.

Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo.

Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Na področju kadrov so med drugim nujni vzpostavitev nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti.

Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.

Podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je vlada v času različnih kriz, med katerimi sta bili energetska kriza in poplave, gospodarstvu stala ob strani in pomagala z različnimi ukrepi, išče pa rešitve tudi za druge izzive. Na koncu se je minister zbranim zahvalil za njihov prispevek k razvoju države. »Hvala vam – podjetnikom, delavcem, raziskovalcem, inovatorjem, izvoznikom in vsem, ki verjamete, da ima Slovenija prihodnost. Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo slikati samo v negativnih barvah nepošteno,« je dejal minister.

Gospodarski minister Matjaž Han je povedal: »Program prihaja v pravem trenutku. Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo nov družbeni dogovor. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, spoštovanjem in znanjem pridemo do rezultatov, ki si jih vsi želimo. Do Slovenije, na katero bomo ponosni.«

Svetovno priznani profesor ekonomije Jeffrey D. Sachs poudarja, da mora biti Evropa enotna, združena in samostojna, ne zgolj odvisna od ZDA, in da mora reševati praktične izzive, zlasti v odnosu do Kitajske in Rusije. Prihodnost je v digitalni in zeleni ekonomiji. Evropa je v tem smislu že izgubila nekaj časa. Kitajska se je medtem razvila v izjemno konkurenčno gospodarstvo, predvsem zaradi trdega dela in strateškega razvoja v teh panogah. Sachs meni, da ZDA opuščajo vsakršno vlogo v zeleni ekonomiji v prihodnosti in da trenutna politika gospodarstvo na tem področju vodijo v samouničenje. Za Slovenijo je Sachs izpostavil, da ima močno znanje, prilagodljivost in dobre vezi v regiji ter širše. Če bo evropsko gospodarstvo uspešno in če bo v regiji mir, bo uspešna tudi Slovenija. Zavzel se je, da Slovenija aktivno podpira evropsko diplomacijo, ki temelji na miru in sodelovanju, ne pa na naraščajočih izdatkih za obrambo.

Po besedah Frank Niederländerja, podpredsednik za javne zadeve za Evropo v družbi BMW Group, potrebujemo novo paradigmo, ki bo v ospredje postavila inovacije. Ponovno moramo vzpostaviti jasnost naših vlog – vlada mora zagotoviti jasne okvire in cilje, industrija pa naj poskrbi za inovacije in tržne rešitve.

»Akcijski načrt Made in Slovenija se fokusira na branže, kjer imajo naša podjetja močno domensko znanje. A potrebujemo preobrazbo. In odprt inovacijski ekosistem, ki bo povezal podjetja, start-upe, raziskovalne inštitute ter univerze. Naša bogata domenska znanja in obsežni podatki ne smejo ostati v silosih, temveč jih moramo deliti s pomočjo skupnih platform in  projektov. V teh časih potrebujemo tudi podporo države,« izpostavlja Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in Srbija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Ljudje so po njenih besedah »srce vsake inovacije in digitalne preobrazbe. Čeprav smo verjetno zadnja generacija voditeljev, ki je še vodila samo ljudi – vse naslednje bodo vodile ljudi in agente umetne inteligence. Zato je nujno spreminjati in prilagajati izobraževalne programe v smeri interdisciplinarnosti, podjetja pa moramo vlagati v vseživljenjsko učenje svojih zaposlenih. Imamo vizijo: Ravno prav velika Slovenija v osrčju Evrope kot vzor agilnega, trajnostno naravnanega gospodarstva. A sedaj je čas za akcijo. In zanjo smo odgovorni voditelji iz vseh sfer družbe.«

Dr. Miha Bobič, vodja poslovne enote Regulacijska oprema v stavbah v Danfossu, gospodarski program Made in Slovenia ne razume »zgolj kot napis na nalepki.« Dodaja, da pomeni »preobrazbo najprej nas samih, naših podjetij in na koncu države.« Potrebne so reforme, ki so korenite spremembe, ne lepotne korekcije ter ukrepi, kot so predvideni v programu Made in Slovenia. »Takrat in samo takrat bo gospodarski program Made in Slovenia zablestel v vsej svoji polni moči.«

Generalni direktor Cosylab dr. Mark Pleško je predlagal, da »Made in Slovenia 2025 ponotranjijo vse stranke, morda tudi, da se pod njega podpišejo. Gospodarstvo in cela družba potrebujejo varnost, zanesljivost. Ob tem Pleško dodaja, da program imamo, sedaj pa ga je treba operacionalizirati v gospodarstvu in po ministrstvih. »Izvedba bo odločila, ali bomo 2035 ponosno rekli Made in Slovenia – ali pa Missed in Slovenia.«

Po besedah razvojne inženirke, inženirke leta 2023 Ljupka Vrteva je »program Made in Slovenia 2035 prava pot, ker postavlja človeka – znanje, mentorstvo in razvoj – v središče našega gospodarstva.« Podjetja in posamezniki morajo po njenem mnenju ustvarjati okolje, kjer se ljudje učijo, napredujejo in si upajo predlagati spremembe, »država pa naj pomaga z manj birokracije, bolj prilagodljivimi izobraževalnimi programi in davčnimi spodbudami za razvoj kadrov. Slovenija naj bo država, kjer vsak mladi z znanjem dobi priložnost, kjer vsak mentor pusti sled, in kjer vsak uspeh nosi podpis – Made in Slovenia.«

Podjetnik Tomaž Erjavec je prepričan, da mora Slovenija svoje partnerstvo razširiti s Kitajsko kot globalno silo in največjim trgom, z Indijo kot prihodnjo supervelesilo in digitalno demokracijo, s Singapurjem kot logističnim in finančnim vozliščem, z Južno Korejo kot tehnološkim velikanom ter z Etiopijo kot predstavnico hitro rastoče Afrike. »Če bomo znali povezati vse te svetove, lahko postanemo most prihodnosti.« Ob tem dodaja, da »če lahko nekatere evropske države postanejo davčne oaze za multinacionalke, potem lahko mi ustvarimo razvojne oaze … Vprašanje ni, ali si lahko privoščimo vlaganja v razvoj. Pravo vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da jih ne naredimo.«

Jožetu Colariču zlati red za zasluge

Predsednica republike je na Vrhu slovenskega gospodarstva podelila zlati red za zasluge predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke d.d. Novo mesto, Jožetu Colariču, za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega gospodarstva in farmacevtske industrije ter za družbeno angažirano mecensko dejavnost in prispevek k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju. Kot je med drugim zapisano v obrazložiti odlikovanja, je Colarič »z vodenjem Krke pomembno prispeval k razvoju in uspehom tovarne, ki se uvršča med vodilna generična farmacevtska podjetja v svetu ter je med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji in največjimi slovenskimi izvozniki, pri čemer ni nepomembno, da je podjetje ostalo v večinski slovenski lasti. […] Vlaganja v razvoj, znanje, raziskave in mlade kadre so del vizije in strategije podjetja pod vodstvom Jožeta Colariča. […] Jože Colarič je ves čas vodenja Krke zavzet zagovornik aktivne in široko razvejane podpore kulturnim, športnim, zdravstvenim in drugim dejavnostim na lokalni, regionalni in vseslovenski ravni, s čimer se podjetje Krka uvršča med najbolj izstopajoča slovenska družbeno odgovorna podjetja. Jože Colarič je s svojimi pogledi, vizijo in strategijo v posameznih obdobjih pomembno vplival na delo upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, upravnega odbora združenja Manager ter Strateškega sveta za gospodarski razvoj pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.«

Ob prejemu odlikovanja je Jože Colarič dejal, da ga sprejema »z globoko hvaležnostjo, s ponosom in z veliko mero odgovornosti. A želim poudariti, da ga ne doživljam kot priznanje zgolj meni osebno, temveč kot poklon delu, znanju in zavzetosti sodelavk in sodelavcev Krke. Krka je dokaz, da se lahko iz majhnega okolja rodi globalna zgodba. Da se lahko iz znanja, odločnosti in vrednot zgradi podjetje, ki pušča sledi. Smo partner zdravstva, gospodarstva in družbe. Smo podjetje, ki ne išče bližnjic, temveč gradi mostove. In smo podjetje, ki verjame, da je prihodnost v sodelovanju, odgovornosti in pogumu za trajnostne odločitve.«