»Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP) na Vladi RS, za kar smo si na GZS že dolgo prizadevali, je bila za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo. Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije bo pomemben korak k zagotavljanju stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za podjetja iz sektorjev z visoko porabo električne energije. Ta podjetja so namreč hrbtenica slovenskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči, in končno zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

»V zadnjem obdobju še natančneje spremljamo aktivnosti drugih članic EU, ki intenzivno ukrepajo proti nekonkurenčnosti svoje industrije in napovedujejo zelo konkurenčne nove subvencije svoji industriji, medtem ko nekateri na različne načine znižujejo stroške energije za industrijo že leta,« je bila jasna generalna direktorica GZS. Sprejem ZSKEP je označila kot »nujo. Uvedeni ukrep delne subvencije cene električne energije bo v najbolj elektro intenzivnim podjetjih, ki večinoma prihajajo iz industrije materialov, marsikje predstavljal ‘jeziček na tehtnici’ in prispeval k t emu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji.«

Zakon naj bi veljal od 1. januarja 2026, za kar si je GZS vseskozi prizadevala. Že poleti 2025 je GZS intenzivno sodelovala v delovni skupini z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, kabinetom predsednika vlade ter Energetsko zbornico Slovenije (EZS), ki je pripravljala kriterije za upravičence do pomoči, skladno z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF). Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo nad načinom iskanja rešitve za problematiko visokih cen elektrike za elektro intenzivno industrijo: »Tukaj moram pohvaliti vladno ekipo, s katero smo v zadnjih mesecih intenzivno in konstruktivno iskali rešitve. To je primer, ki dokazuje, da skupaj znamo in zmoremo najti rešitve za dobro vseh – tako podjetij kot zaposlenih.«

GZS bo preučila danes sprejeti osnutek zakona in morebitne možne dodatne izboljšave besedila poskušala uskladiti v parlamentarni proceduri.

Slovenska industrija, zlasti njen energetsko intenzivni del, je imela v preteklem obdobju za razliko od predkriznih časov, višje cene kot v povprečju v EU ter pogosto tudi višje od bližnjih in sosednih držav članic, trgovinskih partneric Slovenije. Tudi statistični podatki po Eurostatu so predvsem za drugo polletje 2024 izkazovali, da ima Slovenija v največjih odjemnih skupinah ceno električne energije močno nad povprečjem EU in drugimi sosednjimi državami ter največjimi trgovinskimi partnericami. To pomeni, da so se slovenska podjetja soočala z nekonkurenčnostjo drugod po Evropi, kaj šele v primerjavi s tekmeci s Kitajske in ZDA. Nahtigal verjame, da bo sprejem zakona prispeval k ohranitvi in okrepitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij, spodbudil investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno zmanjšal energetske stroške gospodarstva.

Do pomoči bodo upravičena podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, so več kot 5-odstotno energetsko intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah. Zaveza zakona je, da morajo upravičenci vsaj polovico prejete pomoči nameniti naložbam v razogljičenje, obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Gre torej tudi za pomemben korak k trajnostni preobrazbi slovenskega gospodarstva in doseganju podnebnih ciljev.