Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) pozdravljata sprejem nove podporne sheme za pomoč elektro intenzivni industriji. »Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij  (ZSKEP), za kar smo si na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že dolgo prizadevali, je bil za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo,« je dan po sprejetju zakona v Državnem zboru poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Vesel sem, da sta EZS in GZS tukaj dosegli neko uravnoteženje, ki ga je v zakonu zagotovila tudi Vlada RS. Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.

Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije bo pomemben korak k zagotavljanju bolj stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za elektro intenzivna podjetja, ki večinoma prihajajo iz industrije materialov.

»Industrije brez konkurenčne cene elektrike ni. Cena elektrike danes odloča, ali bo proizvodnja ostala v Sloveniji ali se bo selila drugam. S tem zakonom zato elektro intenzivnim podjetjem zagotavljamo stabilnejše in predvidljivejše stroške, ker želimo zaščititi delovna mesta, izvoz in industrijsko bazo države. Pomoč pa ni brezpogojna – jasen del sredstev mora biti usmerjen v razogljičenje in čistejše tehnologije. To ni le blaženje stroškov, temveč odločitev, da Slovenija ostane industrijska država tudi v nizkoogljični prihodnosti,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

»Na GZS dnevno spremljamo, kako druge države vzpodbujajo konkurenčnost svoje industrije na področju cen energije. Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij  (ZSKEP), zdaj skladen z okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF), je korak v pravi smeri. Zagotovil bo bolj primerljive pogoje za pomemben del domače izvozne industrije. Prispeval bo k bolj stabilnemu in predvidljivemu poslovnega okolja, spodbudil investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno delno zmanjšal energetske stroške gospodarstva,« je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Ukrep delne subvencije cene električne energije bo marsikje predstavljal ‘jeziček na tehtnici’ in prispeval k t emu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji,« je dodala.

Oskrba z materiali v Evropi je nujna za doseganje podnebne nevtralnosti 2050. Elektro intenzivna podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega in evropskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. Z oblikovano shemo pomoči sledi Slovenija dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme, in bo zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije.

Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo nad načinom iskanja rešitve za problematiko visokih cen elektrike za elektro intenzivno industrijo: »Tukaj moram pohvaliti vladno ekipo in Energetsko zbornico Slovenije, s katerimi smo v zadnjih mesecih intenzivno in konstruktivno iskali rešitve v dobro gospodarstva in s tem tudi zaposlenih.«

Mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS), poudarja, da gre za državno pomoč elektro intenzivni industriji v višini okoli 30 mio EUR letno, ki ne bo izplačana iz  proračuna RS, ampak jih bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji, HSE in GEN energija, ki sta člana EZS. Čeprav se sredstva ne zagotavljajo neposredno iz državnega proračuna, gre vsebinsko za javna sredstva. »Prav zato EZS pričakuje popolno preglednost postopkov, dosleden nadzor nad izvajanjem zakona in tudi javno objavljene podatke, kdo bo to pomoč prejel in koliko. Le na ta transparentni način lahko shema ohrani legitimnost in javno zaupanje,« je dejal.

Slednje je pomembno, saj bodo morala elektro intenzivna podjetja, ki bodo pomoč prejela, najmanj polovico – torej 50 % pomoči – nameniti za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije (OVE in URE), hranilnike električne energije, v večjo prožnost porabe, elektrifikacijo ali vodikove tehnologije ter izrabo odvečne toplote. Vlagalo se bo v razogljičenje, kar je obveza te države in vseh njenih podjetij, tudi energetskih, ne le industrije.

»Temeljno izhodišče EZS je bilo ves čas jasno in ostaja nespremenjeno: ta zakon mora biti namenjen spodbujanju konkurenčnosti industrije in njenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ne pa reševanju podjetij v težavah. Denar se torej namenja predvsem izvozno naravnanim družbam, ki zaposlujejo veliko ljudi, saj se zavedamo pomena ohranjanja delovnih mest,« izpostavlja predsednik EZS in dodaja, da je podpora kompromis med investicijskimi potrebami energetskega sektorja in potrebami industrije, ki potrebuje nižje cene elektrike. »Vesel sem, da sta EZS in GZS tukaj dosegli neko uravnoteženje, ki ga je v zakonu zagotovila tudi Vlada RS. Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna. Zato je ključno, da zakon ostane časovno omejen, ciljno usmerjen in da se ne razvije v splošni ali trajni mehanizem subvencioniranja cen električne energije,« je sklenil Mervar.

Do pomoči po ZSKEP bodo upravičena podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, so več kot 5-odstotno elektro intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah.

Zakon bo veljal od 1. januarja 2026. GZS in EZS sta skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in kabinetom predsednika vlade (KPV) že od poletja 2025 pripravljala kriterije za upravičence do pomoči, skladne z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji  (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF).

Generalna direktorica GZS se je v nadaljevanju dotaknila sprejema podaljšanja uredbe glede nadomestil za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, ki je predvideno v začetku naslednjega meseca. Izpostavila je, da si je GZS v imenu upravičencev zavzemala za podaljšanje uredbe do leta 2028, ob tem pa izrazila željo, da se shema nadaljuje tudi po letu 2028 – torej do leta 2030, kar dopuščajo evropske smernice. Dodala je, da EU tudi v Aktu o pospeševanju industrije, ki je v pripravi, izpostavlja pomen elektro intenzivne industrije materialov za obstanek širše proizvodnje EU z ustvarjanjem delovnih mest, podporo rasti in spodbujanjem inovacij. Ob tem je dejala: »Glede na široko zavedanje o pomenu elektro intenzivne industrije, kot rečeno gre v veliki meri za industrijo materialov, je nujno, da vlada ustavi nadaljnje dodatno obremenjevanje dela, ki ravno tako slabi konkurenčnost naše industrije. Na GZS si bomo nadalje prizadevali, da bo prihodnja vlada razmišljala o nadaljnjih razbremenitvah, saj industrija resnično izgublja svojo moč in konkurenčnost.«