»Če želimo našim podjetjem, zaposlenim in s tem državi dobro, potem moramo hitro sprejeti konkretne ukrepe s takojšnjim pozitivnim in previdljivim učinkom na podjetja. Gre za ukrepe, ki jih lahko sprejme še trenutna vlada v obliki nujnih interventnih ukrepov. Zato politiko pozivamo k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju,« je na novinarski konferenci o zaostrovanju razmer na področju energentov dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. GZS predlaga konkretne ukrepe za znižanje obremenitev elektrike, zemeljskega plina, nafte in pogonskih goriv.

Po besedah Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), se slovenska industrija in mnoga podjetja soočajo z resnimi razmerami. V zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotke. Med razlogi je navedla tudi izrazito povečanje stroškov dela ter nekonkurenčne cene električne energije v Sloveniji. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine cene vseh energentov zgolj še povečuje.

Vesna Nahtigal: »Vladi predlagamo, da nemudoma sprejme ukrepe za razbremenitev stroškov in se pripravi na morebitne motnje v dobavi energentov. Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo – tako velika podjetja kot mala in srednje velika podjetja – ter vse tri skupine energentov.«

Predlogi ukrepov GZS na področju elektrike

Za energetsko intenzivna podjetja predlagamo Vladi, da

• pozove Evropsko komisijo k čimprejšnji odobritvi državne pomoči in s tem zagotovi čimprejšnje izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije, s katerim bo energetsko intenzivna industrija lahko kupovala elektriko po konkurenčnejših cenah.
• Razširi naj veljavnost Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse gospodarske panoge, ki jih predvidevajo smernice EU, in poveča obseg sredstev za 10 mio EUR letno ter
• sprejme minimalno stopnjo obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in CO2 dajatvah.

Za celotno gospodarstvo pričakujemo:

• kapico na ceno električne energije,
• ustrezno znižanje omrežnine ter
• nižjo obdavčitev energentov.

Predlogi ukrepov GZS na področju zemeljskega plina, goriv in naftnih derivatov

Pri zemeljskem plinu, kjer je v zadnjem mesecu izjemna rast cen, predlagamo:

• kapico na ceno zemeljskega plina oz. oblikovanje interventnega zakona za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina v skladu z zaostritvijo razmer ter
• znižanje davkov in prispevkov (OVE, CO2 dajatev).

Pri gorivih in naftnih derivatih je država že sprejela določene ukrepe z vidika ustreznih zalog in reguliranja cen, vendar ostaja ključno, da vlada zagotavlja zadostne zaloge, nadzoruje rabo energentov in vnaprej določi pogoje omejene rabe in prednostnih nakupov za primer pomanjkanja. Nujna je tudi aktivna vključitev Slovenije v oblikovanje evropskih ukrepov pomoči ob energetski krizi v okviru EU institucij.

Kot je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, je država že v preteklem mesecu ukrepala na področju naftnih derivatov z različnimi ukrepi, predvsem na področju trošarin, s katerimi je blažila dvige cen posameznih goriv, tržno‑strukturnih ukrepov ter sproščanja blagovnih rezerv. Minister je dejal, da trenutno ni razloga za paniko, pomembno pa je, da se država pripravi z ukrepi ‘na zalogo’, da bo lahko hitro ukrepala. Večina ukrepov izhaja iz nabora rešitev energetske krize iz leta 2022, pri čemer je ključen proaktiven dialog z gospodarstvom. Vlada namerava v kratkem sprejeti izhodišča, ki vključujejo tudi ukrepe za gospodarstvo. Slovenija je aktivna tudi na ravni EU.

Spregovoril je tudi o ukrepih, ki jih predlaga GZS. Vlada si bo prizadevala, da bo Evropska komisija čim prej odobrila začetek izvajanja zakona o pomoči energetsko intenzivni industriji. Uredba o nadomestilih za posredne stroške emisij je bila že podaljšana, predvidena sta tudi razširitev dejavnosti na druge gospodarske panoge in povečanje sredstev. Strinja se, da gre za ukrepe, ki v praksi najbolj učinkovito pomagajo gospodarstvu. Prav tako je bil na Evropsko komisijo že poslan predlog za podaljšanje nižjih prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Razmišljajo tudi o ukrepih za gospodinjstva in malo gospodarstvo, medtem ko bodo za večja podjetja uporabljeni ciljani ukrepi.

Vojna v Perzijskem zalivu povečuje negotovost na globalnih energetskih trgih ter neposredno vpliva na dvig cen in poslabšano zanesljivost dobav nafte, zemeljskega plina in električne energije, kot tudi številnih produktov, ki temeljijo na energentih (aluminij, umetna gnojila, plastika ipd.). Ključno tveganje za Evropo in Slovenijo ostaja prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, električne energije, hrane in številnih drugih izdelkov. Za Slovenijo to pomeni dodaten pritisk na stroške podjetij, slabšanje konkurenčnosti in večjo negotovost pri načrtovanju proizvodnje.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc: »Aktualna kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je cenovna kriza, saj je glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem. Vseeno pa zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 % slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko znižati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva.«

Opozoril je tudi na zamude pri kontejnerskem prometu ter dvig prevoznih stroškov prevozov zaradi višjih cen goriv, daljših plovnih poti in dražjega zavarovanja. Izvoz nafte iz Irana kljub omejeni prehodnosti Hormuške ožine še poteka. Zalivske države pa preusmerjajo del načrpane nafte na pristanišča v Rdečem morju in v Sredozemlju, kar znižuje negativne učinke zaprtja Hormuške ožine. Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo ustvarjajo veliko neznanko, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode. Izpostavil je gibanje cene nafte brent, ko je cena nazadnje tako hitro zrasla leta 1973. Vseeno futures trgi ocenjujejo, da naj bi se cena septembra 2026 znižala na 90 USD na sodček in pod 80 USD v sredini 2027. Vendar to še ne pomeni, da se bo tako tudi zgodilo. Skupaj s cenami nafte so močne porasle tudi cene zemeljskega plina (ttf Rotterdam), ki so za dobavo v letu 2026 porasle s 30 na 55 EUR/MWh. Za leto 2027 so porasle manj, s 27 na 45 EUR/MWh. Po mnenju Ivanca bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji, saj se bo večina soočala s cenovnim šokom. Nekaterim bi lahko upadlo tudi povpraševanje, in sicer industriji, trgovini in drugim storitvenim dejavnostim. Daljše obdobje povišanih cen bo dodatno razširilo število dejavnosti, ki so posredno prizadete zaradi dviga cen energentov.

Zadnje sveže ocene OECD, ECB in Oxford Economics so pokazale, da naj bi se rast BDP v območju evra znižala za 0,4 odstotne točke v 2026, na okoli 0,8 %, rast cen pa naj bi se pospešila na okoli 2,6 do 2,9 %.

Bojan Ivanc: »Za Slovenijo ocenjujem, da se bo povprečna rast cen povišala s 2,3 na 3,4 % v 2026, v 2027 pa s 2,3  na 2,7 %. Revizijo napovedi realnega BDP bo Analitika GZS oblikovala v kratkem.«

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) mag. Aleksander Mervar je ob tej priložnosti izjavil: »V Sloveniji stroškovne cene proizvedene električne energije (MWh) znašajo 42,71 EUR/MWh, skupaj z maržo, stroški krovnih družb GEN energija in HSE, donosom na kapital v višini 5,15 %, obremenitvijo v okviru pomoči industriji (CISAF) ter pokrivanje izgube za TEŠ in Premogovnik Velenje pa 97,39 EUR/MWh. Kar se tiče borznih cen električne energije za leti 2026 in 2027, ocenjujem, da je stanje dokaj uravnoteženo pri produktih za dan vnaprej (Day-ahead) na borzi BSP. Po drugi strani naj omenim terminski trg in produkt futures, kjer pa so se borzne cene za drugo, tretje in četrto četrtletje 2026 povečale za 36 do 38 %. Vendar naj poudarim, da so tisti, ki niso imeli zakupljene električne energije za to obdobje, pričakovali padec borznih cen, kar pomeni na nek način špekuliranje.

Nazadnje še o omrežnini; delež omrežnine v končni ceni električne energije v Sloveniji znaša nekje med 5,2 in 9 %, medtem ko v povprečje v EU med 10,8 in 15,3 %. Želeli bi nizko omrežnino, a istočasno večjo samooskrbo z elektriko in stabilno elektroenergetsko omrežje, kar je v svojem bistvu kontradiktorno. Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 mio EUR manj kot v letu 2023. Trenutno stanje tudi pomeni, da bo obremenitev ELES-a kot sistemskega operaterja leta 2028 narasla na več kot pol milijarde EUR (549,2 mio EUR), kar je z vidika relativne zadolženosti nesprejemljivo. Projekcije dviga omrežnine do leta 2034 (10-letni razvojni načrti) kažejo, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja verjeno ne bo potreben, bo pa treba povečati omrežnino za distribucijsko omrežje z letom 2027. Za izvedbo 10-letnega načrta razvoja distribucijskega omrežja namreč v tem trenutku manjka 2,1 milijarde EUR.«

Celotna izjava Aleksandra Mervarja je dostopna TUKAJ.