Na GZS, kjer smo strokovno sodelovali pri pripravi Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), pozdravljamo četrtkovo potrditev sheme državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem s strani Evropske komisije, ki jim omogoča subvencioniranje dela stroškov električne energije v  zameno za naložbe v razogljičenje. Evropska komisija je presodila, da je shema primerna in sorazmerna ter pospešuje zeleni prehod v industriji. Pozivamo vlado k čimprejšnjemu začetku izvajanja ukrepa v praksi.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Glede na trenutne geostrateške izzive je energetsko intenzivna industrija med najbolj izpostavljenimi pri ohranjanju konkurenčnosti. Zdaj, ko je odobritev iz Bruslja pridobljena, je izvedba sheme v slovenskih rokah.  Ključno je, da vlada sedaj brez odlašanja izvede še zadnje izvedbene korake.«

Že lani smo se zavzemali za čimprejšnje oblikovanje mehanizma za izboljšanje cenovne konkurenčnosti energetsko intenzivnih dejavnosti. Zaradi aktualnih geostrateških razmer je razlogov za čimprejšnjo vzpostavitev mehanizma, ki ga predvideva ZSKREP, še več.

Vesna Nahtigal: »Delna subvencija cene električne energije je nujen korak k stabilnejšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju za podjetja z visoko porabo električne energije, ki so v zadnjih letih zaradi visokih cen izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči. Evropska komisija je podobne sheme včeraj potrdila tudi Nemčiji in Bolgariji.«

Upravičenci in ključna pravila sheme

Zakon predvideva znižanje stroškov električne energije ob hkratni zavezi za naložbe v razogljičenje: prejemniki pomoči morajo vsaj polovico prejetih sredstev investirati v razogljičenje, obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

Upravičena bodo podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, ki so več kot 5-odstotno energetsko intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah. Subvencija se lahko dodeli za največ polovico porabljene električne energije, spodbuda na enoto porabljene energije pa ne sme presegati polovice referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto.

Višino spodbude in obseg razpoložljivih sredstev za posamezno leto določi Vlada. Po dogovoru GZS pričakuje približno 30 milijonov evrov letno oziroma okoli 100 milijonov evrov v treh letih. Sredstva naj bi zagotavljala oba državna stebra proizvodnje električne energije: Holding Slovenske elektrarne in GEN energija.