Aktualna uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD žal potrjuje, da se opozorila gospodarstva uresničujejo. Slovenija je na lestvici 70 držav dodatno nazadovala na 49. mesto, kar je tri mesta manj kot leto prej in najnižja uvrstitev po letu 2015.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Ta padec konkurenčnosti pritrjuje opozorilom, ki jih v gospodarstvu ponavljamo že dlje časa:  Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter hitro izvedbo sistemskih ukrepov, ki bodo povečali privlačnost Slovenije v očeh poslovnih odločevalcev. Čas za odlašanje je mimo. Če želimo ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in številne javne storitve, mora gospodarski razvoj postati ena osrednjih nacionalnih prioritet. Gospodarski program “Made in Slovenia 2035” ponuja jasen okvir ukrepov – koalicijska pogodba nove vlade vključuje številne predlagane ukrepe. Zdaj potrebujemo predvsem odločnost pri izvedbi, pri tem pa se moramo država, sindikati, civilna družba in gospodarstvo povezati in sodelovati pri iskanju najboljših rešitev za razvojni preboj.«

Slovenija zaostaja na najnovejši lestvici konkurenčnosti IMD na ključnih področjih, ki neposredno vplivajo na odločanje podjetij o investicijah, zaposlovanju in s tem nadaljnjem razvoju. Ti podatki potrjujejo izsledke naše ankete o negativnem vplivu dviga stroškov dela na konkurenčnost slovenskih podjetij in nedavno objavljene rezultate 23. raziskave o gospodarskem stanju in investicijski klimi med nemškimi, tujimi in slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Sloveniji, ki jih je predstavila slovensko-nemška gospodarska zbornica. Na sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija izgubila pet mest, pri vladni učinkovitosti sedem mest, pri poslovni učinkovitosti pa ostaja med slabše ocenjenimi državami. Posebej zaskrbljujoča je nizka odpornost gospodarstva na gospodarske cikle, nevarnost selitve poslovnih aktivnosti iz Slovenije, visoka obremenitev dela, togost delovnopravne zakonodaje, administrativne ovire, pomanjkanje kadrov in prepočasna rast produktivnosti. Pri vseh teh elementih je Slovenija v zadnji četrtini držav.

Na GZS opozarjamo, da je višje plače, večjo blaginjo in močnejšo socialno državo mogoče doseči zgolj z višjo produktivnostjo, več investicijami, nadaljnjim razvojem kadrov, večjimi vlaganji v znanje, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo. Prav zato smo skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki pripravili gospodarski program “Made in Slovenia 2035”, ki vključuje več kot 80 sistemskih ukrepov za stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje.

Med ključnimi prioritetami izpostavljamo davčno razbremenitev dela, konkurenčne cene energije, učinkovitejšo državo z manj administrativnimi ovirami in hitrejšimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor, boljši dostop do financiranja, močnejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, pospešeno digitalizacijo ter učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov.

»Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, vendar ta potencial ne more izkoristiti brez podpore države, kar kažejo vse izkušnje prodornih  azijskih in evropskih držav. Potrebujemo državo, ki spodbuja razvoj, podpira investicije in ustvarja pogoje, v katerih lahko podjetja rastejo, zaposlujejo in ustvarjajo višjo dodano vrednost, pri čemer je potrebno upoštevati specifike Slovenije, predvsem z vidika strukture gospodarstva in kompetenc zaposlenih.« Vesna Nahtigal

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS: »Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti. Zato so razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejši postopki in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe nujni pogoji za preobrat.«

Mednarodna opozorila potrjujejo potrebo po razbremenitvi dela

Zaskrbljenost potrjujejo tudi opozorila OECD in najnovejše makroekonomske napovedi. Mednarodne in domače institucije so že znižale napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za letos, kar kaže, da se tveganja za ohlajanje gospodarstva povečujejo. Rast stroškov dela brez ustrezne rasti produktivnosti zmanjšuje konkurenčnost podjetij, omejuje investicije in povečuje tveganje selitve dejavnosti. Ob nižjih napovedih gospodarske rasti in višjih cenovnih pritiskih je zato nujno, da se razprava o javnih financah ne omeji le na zniževanje primanjkljaja, ampak da se hkrati odpre vprašanje učinkovitosti države, produktivnosti javnega sektorja in usmerjanja javnih sredstev v razvojne naložbe. V tem kontekstu razumemo tudi priporočila OECD po odpravi obvezne božičnice. Vseskozi smo podpirali prostovoljno in neobdavčeno božičnico – kar pomeni, da jo izplačajo zaposlenim v podjetjih, kjer poslovni rezultati to omogočajo. Številna podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanja podjetij na trgu. Ob tem pa smo opozarjali, da so v Sloveniji številna podjetja, ki jim izplačilo obveznega zimskega regresa zaradi zahtevnih poslovnih razmer predstavlja veliko dodatno stroškovno obremenitev.

Predlagamo nabor prednostnih ukrepov

Že pred nastopom nove vlade smo pripravili nabor kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki bi jih morala vlada izvesti v prvih šestih mesecih oziroma v prvih dveh letih mandata. Ukrepi izhajajo iz programa “Made in Slovenia 2035”. Njihov skupni cilj je hitro razbremeniti gospodarstvo tam, kjer je to mogoče, ter hkrati začeti sistemsko celovitejšo prenovo poslovnega okolja.

Zato predlagamo, da vlada na kratek rok najprej začne z davčno razbremenitvijo dela in podjetij, zagotovi konkurenčnejše cene energije, pospeši zaposlovanje tujih kadrov ter skrajša postopke, ki zavirajo investicije.

Na srednji rok mora vlada okrepiti produktivnost in investicijsko privlačnost Slovenije z razvojno kapico, konkurenčnejšim davčnim okoljem, spodbudami za raziskave, razvoj, digitalizacijo in usposabljanje ter z manj zapletenimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor.

Že v prvem letu mandata naj vlada skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, z jasnimi ukrepi, odgovornimi nosilci, roki, viri financiranja in rednim spremljanjem izvedbe.