Ljubljana, 27. januar 2022 – Osrednja pozornost današnje seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Udeleženci so se strinjali, da predlog zakona v času, ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob hkratnem ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, vse premalo upošteva potrebe gospodarstva pri industrijski preobrazbi v skladu s cilji podnebne nevtralnosti in krožnega gospodarstva. Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.
Nekatera podjetja ste že prijela poziv k podpisu licenčne pogodbe z Združenjem SAZOR GIZ k.o., ki ima na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino pravico za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov. Ob tem so se pojavila določena vprašanja, zato vam želimo pojasniti, kaj je bila podlaga in razlog za sklenitev skupnega sporazuma.
Ljubljana 20. januar 2022. Stroški za energijo so v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021. 12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vse od začetka oktobra 2021 poziva Vlado RS in pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Tako predsednik vlade kot gospodarski minister sta konec decembra izrazila podporo iskanju rešitve.
Vlada Republike Slovenije je v lanskem letu sprejela Slovensko industrijsko strategijo za obdobje do leta 2030. Strategija izhaja iz Strategije razvoja Slovenije 2030, ki je krovni strateški dokument države, pri tem pa upošteva tudi druge strateške dokumente na nacionalni in evropski ravni. Predstavlja vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne.
Stroški za energijo so v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotka. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotka presegli stroške energije v letu 2021. 12 odstotkov podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP). V ospredju je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani SSEP opozarjajo tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na kasnejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in nenazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča.
Visoki dvigi cen energentov, predvsem električne energije in zemeljskega plina, gospodarstvo postavljajo pred nepredstavljive izzive. To sicer še zlasti velja za energetsko intenzivna podjetja, se pa v zadnjih tednih s tem soočajo tudi številni drugi gospodarski subjekti. Na današnji novinarski konferenci GZS so predstavniki nekaterih najbolj prizadetih dejavnosti spregovorili o težavah, ki jim jih dvigi cen energentov povzroča. Predstavljen pa je bil tudi predlog sheme pomoči podjetjem, ki jo je pripravila GZS.
Na seji UO GZS so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega plana GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev Skupščini GZS.
Ljubljana, 17. november 2021 – Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada potrdila 4. novembra, uvaja enotne zahteve za delovanje organizacij, preko katerih proizvajalci kolektivno izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). V Sloveniji je več skupin proizvodov, za katere ta proizvajalčeva razširjena odgovornost velja. Največ težav povzroča del toka odpadne embalaže, ki kot odpadek pristane na komunalnih dvoriščih. Odpadna embalaža kot celota pa je sestavljena iz več različnih odpadnih tokov glede na vrsto materialov, njihovo nastajanje in s tem tudi kakovost in stroške ravnanja/upravljanja. Skrb proizvodnega dela gospodarstva je, da bodo pod enak režim določevanja stroškov zapadli različni, tudi neprimerljivi tokovi materialov. Predlog zakona namreč predvideva predvsem plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov, danih na trg v koledarskem letu, kjer ni jasna tudi njihova reciklabilnost. Določene minimalne zahteve za organizacije kolektivnega zagotavljanja proizvajalčeve odgovornosti zapoveduje skupna evropska zakonodaja, zato je Gospodarska zbornica Slovenije glede predloga pridobila neodvisno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo (IPP-PF).