Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit - UL 26/2003


Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

 

P R A V I L N I K
o kakovosti izdelkov iz žit

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina)

Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati izdelki iz žit in žitom sorodne poljščine (v nadaljnjem besedilu: izdelki iz žit), ter vzorčenje in preskusne metode za ugotavljanje skladnosti izdelkov iz žit s predpisanimi zahtevami.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za izdelke iz žit iz uvoza, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v državah članicah Evropske unije, če so skladni z njihovo nacionalno zakonodajo.


2. člen
(označevanje)

Predpakirani izdelki iz žit morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.
Izdelki iz žit, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka, tipom izdelka pri mlevskih izdelkih, ter imenom in naslovom proizvajalca.


3. člen
(aditivi)

Izdelkom iz žit se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.


4. člen
(meroslovne zahteve)

Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke iz žit morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.


II. POSEBNE DOLOČBE

5. člen
(razvrščanje izdelkov iz žit)

Glede na sestavo in vrsto tehnološkega postopka se izdelki iz žit razvrščajo zlasti kot:
1. oluščeno žito;
2. mlevski izdelki;
3. pripravljeni izdelki iz žit;
4. mešanice za pekovske in druge izdelke;
5. testenine;
6. testo in izdelki iz testa.


1. Oluščeno žito

6. člen
(definicija in razvrščanje)

Oluščeno žito je izdelano z luščenjem ali z drugo ustrezno obdelavo zdravih in dobro očiščenih žitnih zrn in se razvršča zlasti kot:
žitna kaša;
oluščen riž;
oluščena pira.
Žitna kaša se poimenuje glede na vrsto žita, in sicer kot:
ovsena kaša,
ječmenova kaša,
prosena kaša,
ajdova kaša in druge.
Oluščen riž se označuje kot riž.
Oluščena pira se označuje kot pira.


7. člen
(minimalna kakovost)

Oluščeno žito mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
barva, vonj in okus morajo biti značilni za posamezno vrsto oziroma sorto žita;
ne sme vsebovati neoluščenih zrn in delov lusk, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
ne sme vsebovati primesi tujega izvora, zrn drugih žit in poškodovanih zrn, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
ne sme vsebovati nečistoč živalskega izvora;
lahko vsebuje največ 14,5% vode, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno;
lahko vsebuje največ 0,25% neoluščenih zrn in največ 0,25% nečistoč tujega izvora ter zrn drugih žit, od tega največ 0,15% plev, plevic ali lusk in največ 0,10% zrn drugih žit;
lahko vsebuje največ 10% lomljenih zrn, razen ječmenove kaše, ki lahko vsebuje največ 5% lomljenih zrn.


1.1. Riž

8. člen
(razvrščanje in poimenovanje)

1. Glede na vrsto tehnološke predelave se riž razvršča in poimenuje kot:
nebrušen riž (rjavi riž, cargo riž, naravni riž, integralni riž), ki mu je odstranjena samo zunanja luska;
brušen riž (beli riž), ki mu je odstranjena zunanja luska, s postopnim brušenjem pa še semenska kožica (otrobi in kalček);
nebrušen parboiled riž, ki je neoluščen obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa samo luščen;
brušen parboiled riž, ki je neoluščen obdelan v vodi in pari ter sušen z vročim zrakom, nato pa luščen in brušen.
2. Glede na obliko in velikost zrn se riž razvršča in poimenuje kot:
okroglozrnat riž, pri katerem dolžina zrn ne presega 5,2 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna manjše od 2;
srednjezrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 5,2 mm, vendar ne presega 6 mm in razmerje med dolžino in širino zrna ni večje od 3;
dolgozrnat riž, pri katerem dolžina zrna presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna večje od 2, vendar ne večje od 3 ali pri katerem dolžina zrn ne presega 6 mm in je razmerje med dolžino in širino zrna 3 ali več.


9. člen
(brušen riž)

Brušen riž se glede na stopnjo brušenja označuje kot:
delno brušen (delno odstranjena zunanja in notranja semenska kožica in kalček);
brušen (odstranjena je vsa zunanja in del notranje semenske kožice ter deli kalčka);
ekstra brušen (odstranjeni so vsi zunanji in notranji deli semenske kožice, kalček v celoti ter deli endosperma).


10. člen
(sladki beli riž ali glutenski riž)

Kot sladki beli riž ali glutenski riž (Oryza sativa L. glutinosa) se označuje posebna vrsta riža, ki ima zrna mlečno-bele barve in vsebuje v škrobu izključno amilopektin. Kuhana zrna sladkega belega ali glutenskega riža se lepijo.


11. člen
(minimalna kakovost riža)

Minimalna kakovost riža, kot surovina, mora ustrezati standardu SIST ISO 7301.


12. člen
(minimalna kakovost predpakiranega riža)

Predpakiran riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
pri kuhanju morajo riževa zrna enakomerno nabrekniti, obdržati svojo obliko, se ne smejo zlepiti ali razkuhati, razen pri sladkem belem rižu in lomljenem rižu;
vonj in okus kuhanega riža morata biti značilna za vrsto oziroma sorto in ne smeta vsebovati dodatnih tujih vonjev in okusov;
lahko vsebujejo največ 15% vode.
Nebrušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
biti mora svetlorjave barve, z odtenki zelenkaste, delno rdečkaste;
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% organskih primesi, največ 5% lomljenih zrn in največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.
Brušen riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
biti mora bele do rumenkasto bele ali rahlo sive barve;
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 0,1% neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7% lomljenih zrn, največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 3% kredastih zrn, največ 2% zrn z rdečo progo, največ 0,5% zrn s temnimi progami in največ 2% poškodovanih zrn.
Nebrušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
biti mora enakomerne temno jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 3% lomljenih zrn in največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami.
Brušen parboiled riž mora ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
biti mora enakomerne rumene do jantarne barve brez vidnih zrn svetlejših ali temnejših jantarnih odtenkov;
količina riževih zrn druge sorte enake kakovosti ne sme presegati 5%;
lahko vsebuje največ 0,11% primesi, od tega neužitnih anorganskih primesi 0,01% in 0,1% užitnih organskih primesi, največ 0,1% neoluščenih riževih zrn ali delov riževih lusk, največ 7% lomljenih zrn, največ 3% nezrelih zrn z naravnimi deformacijami, največ 0,2% porumenelih zrn, največ 0,1% nepopolno zaklejenih zrn, največ 3% zrn z rdečo progo in največ 1% toplotno poškodovanih zrn.


2. Mlevski izdelki

13. člen
(razvrščanje)

Mlevski izdelki so izdelani z mletjem oziroma drobljenjem očiščenega in pripravljenega žita.
Glede na tehnološki postopek se mlevski izdelki razvrščajo zlasti kot:
moka;
zdrob;
drobljenec;
kalčki;
otrobi.
Rženi, ajdovi in koruzni mlevski izdelki, ki vsebujejo pšenične mlevske izdelke, čeprav v sledeh, morajo biti označeni skladno s predpisom, ki ureja označevanje živil z glutenom.


14. člen
(minimalna kakovost)

Mlevski izdelki ne smejo vsebovati:
živih ali mrtvih skladiščnih škodljivcev v katerikoli razvojni obliki;
nečistoč živalskega izvora;
nečistoč mineralnega izvora (lahko vsebujejo največ 0,05% peska, razen v primeru ajdove moke, ki lahko vsebuje največ 0,2% peska);
več kot 0,5% nečistoč rastlinskega izvora.
Mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 15% vode. Barva, vonj in okus morajo biti značilni za vrsto žita.


15. člen
(skladiščenje)

V prostorih, v katerih se hranijo mlevski izdelki, se ne sme hraniti blaga, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost mlevskih izdelkov.


16. člen
(tip)

Tip pšeničnih in rženih mlevskih izdelkov se določi glede na količino mineralnih snovi (pepela).


2.1. Pšenični mlevski izdelki

17. člen
(razvrščanje)

Pšenični mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem navadne pšenice (Triticum aestivum) in durum pšenice (Triticum durum).
Pšenična moka in pšenični zdrob se izdelujeta z mletjem endosperma pšenice po odstranitvi otrobov in kalčka. Pšenična moka je lahko različnih velikosti delcev (granulacij) in tipov.
Pšenični zdrob je lahko različnih velikosti delcev, vendar mora vsebovati najmanj 80% delcev velikosti nad 0,2 mm.
Pšenični drobljenec je izdelan z drobljenjem zrna po odstranitvi kalčkov.
Pšenični polnozrnati izdelki (pšenična polnozrnata moka in pšenični polnozrnati drobljenec) so izdelani z mletjem očiščenega celega zrnja.
Pšenični kalčki so izdelani z izločanjem kalčkov pri mletju pšenice.
Pšenični otrobi so stranski produkt mletja in vsebujejo predvsem ovojnico pšeničnega zrna.


18. člen
(razvrščanje pšenične moke in zdroba)

Pšenična moka in pšenični zdrob se razvrščata in poimenujeta zlasti kot:
pšenični zdrob (tip 400);
pšenična bela moka (tip 400, 500);
pšenična polbela moka (tip 850);
pšenična črna moka (tip 1100, 1600);
pšenična polnozrnata moka;
pšenična durum moka;
pšenični durum zdrob.


19. člen
(minimalna kakovost)

Pšenični mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
1. vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:
največ 0,45% pri zdrobu tipa 400,
največ 0,45% pri moki tipa 400,
od 0,46 do 0,55% pri moki tipa 500,
od 0,80 do 0,90% pri moki tipa 850,
od 1,05 do 1,15% pri moki tipa 1100,
od 1,55 do 1,70% pri moki tipa 1600,
največ 0,9% pri durum zdrobu,
od 0,9 do 2,0% pri durum moki,
največ 2,0% pri polnozrnati moki,
največ 2,0% pri polnozrnatem drobljencu;
2. kislinska stopnja je lahko največ:
2,5 pri zdrobu tipa 400,
2,5 pri moki tipa 400,
3,0 pri moki tipa 500,
3,2 pri moki tipa 850,
3,5 pri moki tipa 1100;
3. pšenični kalčki morajo vsebovati najmanj 25% beljakovin, računano na suho snov.


2.2. Rženi mlevski izdelki

20. člen
(razvrščanje)

Rženi mlevski izdelki so izdelani z mletjem rži in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
rženi drobljenec;
ržena polnozrnata moka;
rženi zdrob;
ržena moka (tip 750, 950, 1250);
rženi otrobi.


21. člen
(minimalna kakovost)

Rženi mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
1. vsebnost pepela, računano na suho snov, lahko znaša:
od 0,7 do 0,8% pri rženi moki tipa 750,
od 0,9 do 1,0% pri rženi moki tipa 950,
od 1,2 do 1,3% pri rženi moki tipa 1250,
največ 2,0% pri rženem drobljencu,
največ 2,0% pri rženi polnozrnati moki;
2. kislinska stopnja je lahko največ:
3,0 pri moki tipa 750,
3,5 pri moki tipa 950,
4,0 pri moki tipa 1250.


2.3. Koruzni mlevski izdelki

22. člen
(razvrščanje)

Koruzni mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem koruze in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
koruzni drobljenec;
koruzni zdrob;
koruzna moka;
koruzni otrobi;
koruzni kalčki.


23. člen
(minimalna kakovost)

Koruzni mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
1. kislinska stopnja je lahko največ:
3 pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu,
4 pri koruzni moki;
2. vsebnost maščob pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu je lahko največ 3,0%.


2.4. Ajdovi mlevski izdelki

24. člen
(razvrščanje in minimalna kakovost)

Ajdovi mlevski izdelki so dobljeni z mletjem ajde in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot ajdova moka.
Ajdova moka lahko vsebuje največ 2,5% pepela, računano na suho snov, kislinska stopnja pa je lahko največ 4.


2.5. Drugi mlevski izdelki

25. člen
(razvrščanje)

Drugi mlevski izdelki so izdelani z mletjem oluščenih žit (ovsa, ječmena, prosa, soržice in pire) in se razvrščajo ter poimenujejo zlasti kot:
ovsena moka;
ječmenova moka;
prosena moka;
soržična moka;
pirina moka;
pirin drobljenec.


26. člen
(minimalna kakovost)

Drugi mlevski izdelki morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
1. vsebnost pepela, računano na suho snov, je lahko največ:
3,5% pri ovseni moki,
2,5% pri ječmenovi moki;
2. kislinska stopnja je lahko največ 4,5 pri ovseni moki in ječmenovi moki.


27. člen
(namenske moke in namenski zdrobi)

Namenska moka in namenski zdrob so mlevski izdelki, ki so po kakovosti prilagojeni za posamezne namene in morajo ustrezati minimalni kakovosti za mlevske izdelke.
Mlevski izdelki, ki so v prometu, morajo imeti na označbi naveden namen njihove uporabe.


3. Pripravljeni izdelki iz žit

28. člen
(razvrščanje in minimalna kakovost)

Pripravljeni izdelki iz žit se glede na tehnološki postopek razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
žitne kaše za hitro pripravo;
mlevski izdelki za hitro pripravo;
kosmiči;
musli izdelki;
ekstrudirani izdelki in ekspandirani izdelki.
Žitne kaše za hitro pripravo so izdelane po posebnem tehnološkem postopku obdelave s paro in vročim zrakom, s katerim se skrajša čas priprave za uživanje teh izdelkov. Vse oluščene žitne kaše se lahko toplotno obdelajo.
Žitne kaše morajo ustrezati minimalni kakovosti za oluščena žita iz 7. člena tega pravilnika.
Mlevski izdelki za hitro pripravo (instant in predkuhani mlevski izdelki) so izdelani po posebnem tehnološkem postopku, s katerim se skrajša čas priprave teh izdelkov in morajo ustrezati minimalni kakovosti za mlevske izdelke iz 14. člena tega pravilnika.
Kosmiči se izdelujejo iz oluščenih ali neoluščenih žit po posebnem tehnološkem postopku. Kosmičijo se lahko vsa žita. Količina vode v kosmičih ne sme presegat 14%, razen pri prosenih kosmičih, kjer ne sme presegat od 14,5%. Ovseni kosmiči lahko vsebujejo največ 0,15% ovsenih lusk.
Müsli izdelki so mešanice žitnih kosmičev, suhega sadja in drugih surovin, ki ustrezajo predpisani kakovosti za posamezno surovino.
Ekstrudirani izdelki in ekspandirani izdelki so izdelani s postopkom ekstrudiranja oziroma ekspandiranja mlevskih izdelkov in dodatnih surovin, ki ustrezajo predpisani kakovosti za posamezno surovino. Lahko se označijo tudi kot flipsi, snack, prigrizek.


4. Mešanice za pekovske izdelke

29. člen
(definicija)

Mešanice za pekovske in druge izdelke so izdelki, pripravljeni iz mlevskih izdelkov in drugih surovin in aditivov, ki so namenjeni enostavni pripravi testa za pekovske izdelke in druge izdelke.
Za druge surovine iz prejšnjega odstavka se štejejo živilski izdelki, ki ustrezajo minimalni kakovosti in so zdravstveno ustrezni.


30. člen
(razvrščanje)

Glede na namen uporabe se mešanice za pekovske izdelke razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
pripravljena zmes ali gotova zmes;
koncentrat;
izboljševalec.
Mešanice za pekovske izdelke, ki so v prometu, morajo imeti na označbi naveden namen njihove uporabe in navodilo za njihovo uporabo.


5. Testenine

31. člen
(definicija)

Testenine so izdelane z mesenjem in oblikovanjem mlevskih izdelkov, vode, aditivov in drugih živilskih izdelkov, ki ustrezajo minimalni kakovosti.
Pri izdelavi testenin se lahko uporabijo tudi lomljene testenine.


32. člen
(razvrščanje in poimenovanje)

Glede na tehnološki postopek se testenine razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
sveže testenine;
sušene testenine;
predkuhane testenine;
hitro zamrznjene testenine.
Glede na sestavo se testenine razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:
navadne testenine;
jajčne testenine;
testenine z dodatki;
polnjene testenine.
Navadne testenine so izdelane samo iz mlevskih izdelkov in vode. Navadne testenine se lahko označijo le kot testenine.
Jajčne testenine so izdelane iz mlevskih izdelkov, vode in jajc in morajo vsebovati najmanj 3 jajca, ki se v skladu s predpisi o kakovosti jajc razvrščajo v razred D, ali najmanj 124 g jajčnega melanža ali ustrezno količino jajčnega prahu na 1 kg mlevskih izdelkov.
Testenine z dodatki so izdelane iz mlevskih surovin, vode in dodanih surovin (zelenjavni izdelki, sadni izdelki, jajca ipd.). Testenine z dodatki morajo biti označene na način, da je iz njega razvidna dodana surovina (npr. testenine z zelenjavo, testenine z jajci ipd.).
Polnjene testenine so izdelane iz mlevskih izdelkov, vode in drugih surovin ter polnjene z različnimi nadevi oziroma polnili.


33. člen
(minimalna kakovost)

Testenine morajo ustrezati naslednji minimalni kakovosti:
1. sveže testenine:
videz, okus, barva in konsistenca morajo biti značilne za posamezno vrsto izdelka,
lahko vsebujejo največ 30% vode;
2. sušene testenine:
videz, okus, barva in konsistenca morajo biti značilne za posamezno vrsto izdelka,
lahko vsebujejo največ 13,5% vode.


6. Testo in izdelki iz testa

34. člen
(splošna definicija)

Testo je izdelek, ki je izdelan po ustreznem tehnološkem postopku iz mlevskih izdelkov in drugih izdelkov iz žit, surovin rastlinskega in živalskega izvora, ki ustrezajo predpisani minimalni kakovosti (v nadaljnjem besedilu: dodanih surovin), vode ali druge tekočine ter dovoljenih aditivov.
Izdelki iz testa so izdelki, ki so izdelani iz posameznih vrst testa iz 2. točke 35. člena tega pravilnika.


35. člen
(razvrščanje testa)

1. Testo se po načinu obdelave razvršča in poimenuje zlasti kot:
sveže testo,
hitro zamrznjeno testo,
sušeno testo.
2. Testo se glede na sestavo in tehnološki postopek razvršča in poimenuje zlasti kot:
vlečeno testo;
kvašeno testo;
krhko testo;
listnato testo
kvašeno listnato testo;
krompirjevo testo.


36. člen
(definicije za posamezne vrste testa)

Vlečeno testo je izdelano iz pšenične moke, vode ali druge tekočine in drugih surovin, brez dodanih sredstev za vzhajanje.
Kvašeno testo je izdelano iz različnih vrst moke, vode ali druge tekočine, kvasa in drugih surovin.
Krhko testo je izdelano iz pšenične ali druge vrste moke, maščobe, sladkorja in drugih surovin.
Listnato testo je izdelano iz moke, vode, maščobe in drugih surovin, brez dodanih vzhajalnih sredstev. Vsebovati mora najmanj 60% masla, margarine ali ustrezno količino maščob živalskega ali rastlinskega izvora na količino moke.
Kvašeno listnato testo je izdelano iz pšenične ali druge vrste moke, vode in kvasa. Vsebovati mora najmanj 30% maščobe živalskega ali rastlinskega izvora na količino mlevskih izdelkov.
Krompirjevo testo je izdelano iz pšenične ali druge vrste moke, krompirja ali krompirjeve moke, kosmičev, vode in drugih surovin.
Druge vrste testa se lahko izdelujejo iz mlevskih ali drugih izdelkov iz žit, soje ali drugih surovin in vode ali druge tekočine. Testo se poimenuje po dodani surovini, ki prevladuje v testu.


37. člen
(izdelki iz testa)

Izdelki iz testa se po načinu obdelave razvrščajo in poimenujejo kot:
hitro zamrznjeni izdelki iz testa;
sveži izdelki iz testa;
izdelki iz testa, primerni za takojšnje uživanje;
izdelki iz testa, ki jih je potrebno termično obdelati po navodilih proizvajalca.
Za razvrščanje in poimenovanje izdelkov iz testa se glede na sestavo in tehnološki postopek smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
Izdelki iz testa se lahko polnijo z nadevom (npr. sadni, mesni, mlečni nadev ipd.) in se glede na nadev tudi ustrezno poimenujejo.


III. PREVERJANJE SKLADNOSTI

38. člen
(preskušanje)

Za preverjanje skladnosti izdelkov iz žit z zahtevami iz tega pravilnika in za spremljanje kakovosti teh izdelkov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja jemanje vzorcev in metode fizikalnih in kemičnih analiz za kontrolo kakovosti žit in izdelkov iz žit.
Lahko se uporabljajo tudi druge validirane metode, v primeru spora pa so odločilni rezultati, dobljeni s predpisanimi metodami iz prejšnjega odstavka.


IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen
(prehodno obdobje)

Izdelki iz žit, ki niso označeni v skladu s posebnimi zahtevami iz tega pravilnika, so lahko v prometu do 30. julija 2003, oziroma do porabe zalog izdelkov iz žit, proizvedenih pred 30. julijem 2003.


40. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izdelkih iz žit (Uradni list RS, št. 56/99, 59/99 ZTZPUS in 2/00).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati standard za pšenico, standard za durum pšenico in standarda za koruzo iz priloge 1 odredbe o pogojih kakovosti, o postopkih ter metodah jemanja vzorcev in o analitskih metodah za kmetijske in živilske proizvode (Uradni list RS, št. 17/96, 48/99 in 6/01).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti žit, mlevskih in pekarskih izdelkov, testenin in hitro zamrznjenega testa (Uradni list SFRJ, št. 53/83, 59/83 - popr. in 57/88).


41. člen
(uveljavitev)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Št. 324-01-15/02
Ljubljana, dne 10. januarja 2003.

mag. Franc But l. r.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašam!

prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister za zdravje




Avtor: ZŽI