Objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije V petek, 29. maja 2026 je bil v Uradnem listu št. 788/2026 objavljen Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 186/21, 94/22, 43/24 in 105/25). Aneks je začel veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije in se prične uporabljati s 1. 8. 2026. Aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije prinaša spremembe na naslednjih področjih: Aneks iz pogodbe črta šifro Standardne klasifikacije dejavnosti 81.300. Natančneje se opredeljuje plača, določene so najnižje osnovne plače za posamezne tarifne razrede za 174 ur in začetek njene veljavnosti. Na novo je določena višina prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, nadomestil za službeno potovanje v Sloveniji. Na novo je določen dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Aneks opredeljuje poskusno delo in pravico do odklopa. Spreminja materialne pogoje za sindikalno delo in dodaja novo poglavje varnosti in zdravja pri delu. Več o vsebini objavljenega Aneksa št. 4 v prilogi
Uspešno zaključen 25. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij Letos so bile vsebine 25. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij usmerjene predvsem v prihodnost po letu 2028, kaj prinaša našim podjetjem, kaj čaka pridelavo in predelavo hrane v svetu nenehnih sprememb in geopolitičnih tveganj. Kmetijstvo in proizvodnja živil in pijač na ravni EU postajajo temelj prehranske varnosti in odpornosti države in dogajanja v svetu močno vplivajo na poslovanje in konkurenčnost podjetij. Ob tem so se vrstila opozorila o nujnosti slovenske prehranske samooskrbe, tudi iz strateškega vidika, pa o negovanju slovenskih blagovnih znamk na področju prehrane, kakor o kadrovski podhranjenosti tako na kmetijah kot v živilskopredelovalni industriji. Kmetijska in živilska podjetja potrebujejo predvidljivo poslovno okolje in manj birokracije, je na vrhu kmetijskih in živilskih podjetij izpostavil predsednik panožne zbornice mag. Janez Rebec in pozval k boljšemu umeščanju v prostor in razvojnim spodbudam, da bodo podjetja lahko konkurenčna. Vsebini je prisluhnil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj, s sodelavci, ki je v nagovoru poudaril pomen sodelovanja med državo, kmetijstvom in živilsko-predelovalno industrijo. Kot je izpostavil, je slovenska hrana najboljša, okusna in strateška, zato bo prehranska varnost naša skupna dolžnost. V okviru vrha so bila podeljena tudi priznanja za »Odlično živilsko podjetje 2026«, ki ga Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS organizira skupaj s časnikom Finance. Zmagovalno podjetje v kategoriji mikro in malih podjetij je podjetje Naturalica Foods, d.o.o., v kategoriji srednjih in velikih podjetij Atlantic Droga Kolinska, d.o.o., posebno priznanje Financ in GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pa je prejelo podjetje Eta Kamnik, d.o.o. Več o predstavljenih vsebinah najdete na povezavi.
Delodajalci nimajo obveznosti glede direktive o preglednosti plačil, dokler ta ni prenesena v slovenski pravni red Direktivo (EU) 2023/970 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L št. 132 z dne 17. 5. 2021, str. 21) Slovenija še ni vnesla v nacionalni pravni red. Gre za implementacijo direktive (pay transparency), ki ureja izvrševanje enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške s preglednostjo plačil. Direktiva do roka 7. 6. 2026 še ni bila prenešena v slovenski pravni red, s tem pa tudi za delodajalce zaenkrat ne izhajajo nikakršne obveznosti iz določb in ciljev, ki jih direktive predpisuje. Do roka za prevzem v slovenski pravni red, 7. 6. 2026, Direktiva (EU) o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje oz. t.i. direktiva o preglednosti plačil, ni bila pravočasno prevzeta. Ker evropske direktive po svoji pravni naravi niso neposredno uporabljiv in izvršljivi pravni akti, je potrebno za njihovo uresničevanje najprej njihove določbe, cilje, smiselno prevzeti v nacionalno zakonodajo, bodisi kot dopolnitev obstoječih zakonov, bodisi v obliki samostojnega, novega zakona. Na GZS opozarjamo, da mora biti prenos direktive v nacionalno zakonodajo izveden na način, ki bo za podjetja izvedljiv in ne bo povzročal nesorazmernih administrativnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Največ izzivov se pričakuje pri novih obveznostih zbiranja, analiziranja in poročanja o plačnih podatkih, ter pri nedvoumni opredelitvi pojma »delo enake vrednosti«, kjer se pričakuje njegovo jasno opredelitev in s tem ustrezno stopnjo pravne jasnosti. Za podjetja je obenem pomembna ohranitev ustrezne fleksibilnosti pri oblikovanju plačnih sistemov, ter varovanje poslovno občutljivih podatkov. Nadalje je pomembno, da bodo delodajalcem na voljo jasne metodološke smernice in ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev njihovih notranjih procesov in sistemov. Na GZS ob tem poudarjamo, da si želimo prenosa direktive na način, ki ne bo presegal zahtev evropske zakonodaje. Dodatno nacionalno zaostrovanje obveznosti bi podjetjem prineslo nova administrativna in finančna bremena, obenem pa bi zmanjšalo tudi prostor za socialni dialog med socialnimi partnerji. Eno izmed temeljnih področij slovenskega in evropskega sistema delovno-pravnih razmerij je namreč tudi kolektivno dogovarjanje med delodajalci in sindikati. Če bo zakonodaja podrobno urejala vse več vsebin in vprašanj, se s tem zmanjšuje možnosti, da bi socialni partnerji sami oblikovali rešitve, prilagojene posebnostim posameznih dejavnosti in podjetij.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.