Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic - UL 41/2003
Na podlagi prve alinee 40. člena zakona o zaščiti
živali (Uradni list RS, št. 98/99) in drugega odstavka 8. člena
zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali
in postopku registracije hlevov za rejo kokoši
nesnic
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito
rejnih živali in postopek registracije hlevov za rejo kokoši
nesnic.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za vse rejne živali, vključno z
ribami, dvoživkami in plazilci.
(3) Ta pravilnik ne velja za:
a) prostoživeče živali v naravnem okolju;
b) živali na tekmovanjih, razstavah, kulturnih ali športnih
dogodkih ali aktivnostih;
c) hišne živali;
d) poskusne živali;
e) nevretenčarje.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi
pomenijo:
1. rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo
hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge
gospodarske namene (v nadaljnjem besedilu: živali);
2. tele je govedo do šestega meseca starosti;
3. prašič je žival iz vrste Sus scrofa, katerekoli starosti,
namenjena za pleme ali pitanje;
4. merjasec je spolno dozorel samec prašičev, namenjen za
pleme;
5. mladica je spolno dozorela samica prašičev, ki še ni
prasila;
6. svinja je samica prašičev, ki je najmanj enkrat prasila;
7. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
8. tekači so prašiči od odstavitve do desetega tedna starosti;
9. pitanci (vključno z mladimi plemenskimi prašiči) so prašiči od
desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;
10. kokoši nesnice so kokoši vrste Gallus gallus, ki dosežejo
zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc, ki niso
namenjena za valjenje;
11. uporabna površina je kokošim nesnicam neomejeno dostopna
površina, ki mora biti v baterijskih kletkah široka vsaj 30 cm, z
maksimalnim nagibom tal 14 % in z višino vsaj 45 cm. Površina za
gnezdenje se ne šteje za uporabno površino.
II. SPLOŠNI POGOJI
3. člen
(naloge skrbnika živali)
Skrbnik živali mora storiti vse, da zagotovi dobro
počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke,
ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v
obnašanju.
4. člen
(osebje)
Za živali mora skrbeti primerno število ljudi z
ustreznim znanjem, spretnostjo ter odgovornim odnosom do
živali.
5. člen
(pregledi)
Zagotovljeni morajo biti pogoji za vse potrebne
preglede, vključno z zadostno osvetlitvijo objekta, tako da je
možno opraviti pregled živali ob vsakem času.
6. člen
(bolne, poškodovane in onemogle
živali)
(1) Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo
biti takoj ustrezno oskrbljene, tako da se prepreči njihovo
nepotrebno trpljenje.
(2) Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih,
poškodovanih ali onemoglih živali.
(3) Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in
oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri
porodih, kadar je potrebna, ter ustrezno nego bolnih, poškodovanih
in onemoglih živali.
7. člen
(dnevnik)
(1) Skrbnik živali mora na gospodarstvu voditi
dnevnik v skladu s predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za
zdravljenje živali in evidence o zdravljenju živali, redno pa mora
vpisovati tudi pogine živali.
(2) Dnevnik iz prejšnjega odstavka mora skrbnik živali hraniti
najmanj pet let od zadnjega vpisa ter ga je dolžan na zahtevo
predložiti pristojnemu inšpektorju na vpogled.
8. člen
(svoboda gibanja)
Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja,
primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja,
prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in
je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji
glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.
9. člen
(objekti)
(1) Materiali za gradnjo objektov, boksov in
opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi
za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za enostavno
čiščenje in razkuževanje.
(2) Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo
živali.
(3) Svetloba, toplota, vlažnost, kroženje zraka, zračenje,
koncentracija plinov, higiena in intenzivnost hrupa v prostorih,
kjer so živali, morajo ustrezati njihovi vrsti in stopnji razvoja,
prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter
predpisanim higienskim pogojem.
(4) Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Kjer ni dovolj
naravne svetlobe, mora biti zagotovljena primerna umetna svetloba.
V primeru uporabe umetne svetlobe je treba določiti čas za počitek,
ko morajo biti živali v temi.
(5) Električna napeljava mora biti nameščena in električno orodje
montirano v skladu s predpisi.
10. člen
(živali, nastanjene izven
objektov)
Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti,
kadar je to potrebno in možno, zavarovane pred neugodnimi
vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi.
11. člen
(tehnična oprema)
(1) Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehnična
oprema v objektih enkrat dnevno pregledana. Morebitne okvare morajo
biti odpravljene v najkrajšem času. Do popravila morajo biti
zagotovljeni pogoji za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja
živali.
(2) V primeru umetnega zračenja objektov mora biti zagotovljen
alarmni sistem, ki opozarja skrbnika živali na okvaro v
prezračevalnem sistemu. Alarmni sistem mora biti redno vzdrževan in
preizkušen v skladu z navodili proizvajalca. Zagotovljen mora biti
rezervni sistem zračenja, ki zadošča za ohranitev zdravja in
dobrega počutja živali do odprave napake na osnovnem sistemu.
12. člen
(prehrana)
(1) Skrbnik živali mora živalim zagotoviti primerno
prehrano v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali,
ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.
(2) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena
in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter
da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi
minimalne.
(3) Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali
pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način.
(4) V prehrano živali se sme vključevati dovoljene snovi za
dovoljene preventivne, terapevtske ali zootehniške namene.
13. člen
(reja in postopki z živalmi)
(1) Reja in postopki z živalmi, ki lahko povzročijo
živalim nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje
živali, vključno z zdravjem, so prepovedani. Izjemoma je dovoljeno
izvajati določene postopke, ki predstavljajo za žival kratkotrajno
obremenitev, vendar pa ne povzročajo trajnih poškodb.
(2) Živali se sme rediti le, če je na osnovi njihovega genotipa ali
fenotipa možno pričakovati, da to ne škoduje njihovemu zdravju in
dobremu počutju.
14. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Veterinarska uprava Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: VURS) pripravi letni program inšpekcijskih
pregledov statistično reprezentativnega vzorca rej. Poročila o
opravljenih inšpekcijskih pregledih za preteklo leto pripravijo
območni uradi VURS na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del
tega pravilnika, in jih do konca februarja tekočega leta
posredujejo glavnemu uradu VURS.
(2) VURS na obrazcu, ki je predpisan z odločbo Komisije EU, št.
2000/50EC, pripravi poročilo, v katerem predstavi rezultate
inšpekcijskih pregledov iz prejšnjega odstavka in ga vsaki dve leti
pošlje Komisiji EU.
III. POSEBNI POGOJI
A) Zaščita telet v reji
15. člen
(namestitev telet)
(1) V rejah morajo biti, glede namestitve telet,
izpolnjeni naslednji pogoji:
a) teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena
individualno, ampak samo v skupinah;
b) teleta se lahko namesti v individualne bokse v primerih, kadar
veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi zdravstvenih ali
etoloških zahtev;
c) individualni boksi za teleta, razen boksov za bolna teleta,
morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med seboj
vidijo in zaznavajo;
d) širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka višini vihra
teleta;
e) dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka dolžini teleta
od konice nosu do sednične grče, pomnoženi s faktorjem 1,1;
f) vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez
težav obračajo, vstajajo in legajo;
g) minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsako tele v skupini,
je:
----------------------------------------------------------
Živa teža teleta
v kg Minimalna talna površina na žival v m2
----------------------------------------------------------
manj kot 150 1,5
150220 1,7
220 in več 1,8
----------------------------------------------------------
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
a) gospodarstva s 5 ali manj teleti;
b) sesna teleta, ki so ob materi.
16. člen
(osvetlitev)
(1) Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi.
Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v
jakosti najmanj 80 lx. V primeru umetne osvetlitve mora ta
ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure.
(2) Na voljo mora biti dovolj močen vir svetlobe, tako da je ob
vsakem času možen pregled telet.
17. člen
(kontrola telet)
(1) Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj dvakrat
dnevno pod kontrolo skrbnika.
(2) Vsa teleta, ki so nameščena izven objekta, morajo biti vsaj
enkrat dnevno pod kontrolo skrbnika.
18. člen
(privez)
Telet se praviloma ne sme privezovati. Privezovanje
je dopustno v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom,
vendar ne več kot eno uro. Privezi teletom ne smejo povzročati
poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno
vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Priveze je
treba redno pregledovati.
19. člen
(boksi, oprema, posoda)
(1) Bokse, opremo in posodo, ki se uporabljajo za
teleta, je treba redno čistiti in razkuževati.
(2) Blato, urin ter polito ali raztreseno krmo je treba redno
odstranjevati.
20. člen
(tla)
(1) Tla morajo biti takšna, da teletom ne
povzročajo poškodb, bolezni in neugodja.
(2) Vsa teleta morajo imeti ves čas neomejen dostop do ležišča, ki
mora biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na
teleta.
(3) Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, je treba zagotoviti primeren
čist, suh in zdravju telet neškodljiv nastil.
21. člen
(napajanje in krmljenje)
(1) Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana,
primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in
fiziološkim potrebam.
(2) Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja
povprečno stopnjo krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
(3) Teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti ponujeno mrvo
primerne kakovosti tako, da jo lahko zauživajo, kadar želijo;
količina mrve se zvišuje od 50g do 250g na dan za teleta od 8. do
20. tedna starosti.
(4) Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
(5) Vsa teleta morajo biti krmljena najmanj dvakrat dnevno. V
skupinski reji in pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih
krmilnih postaj morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do
krme.
(6) Vsa teleta morajo imeti dostop do sveže in čiste pitne vode v
zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini
zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin.
(7) V primeru visoke zunanje temperature ali pri bolnih teletih
mora biti sveža in čista pitna voda ves čas dostopna vsem
živalim.
(8) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena,
nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme
minimalna.
(9) Vsako tele mora prejeti goveji kolostrum čimprej po rojstvu,
vsekakor pa v prvih šestih urah življenja.
B) Zaščita prašičev v reji
1. Splošni pogoji za vse kategorije
prašičev
22. člen
(namestitev prašičev)
(1) Minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsak
tekač ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje,
je:
--------------------------------------------
Živa teža (kg) m2
--------------------------------------------
do 10 0,15
1020 0,20
2030 0,30
3050 0,40
5085 0,55
85110 0,65
več kot 110 1,00.
--------------------------------------------
(2) Minimalna talna površina za živali v skupini
mora biti na mladico po osemenitvi 1,64 m2, na svinjo pa 2,25
m2.
(3) Če je v skupini 5 ali manj živali, mora biti talna površina na
žival večja za 10%.
(4) Če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina na
žival manjša za 10%.
(5) Za breje živali mora biti minimalna površina polnih tal 0,95 m2
na mladico in 1,30 m2 na svinjo. Največ 15 % te površine lahko
predstavljajo drenažne odprtine.
(6) Če se uporabljajo betonske rešetke za prašiče v skupini, mora
biti:
a) maksimalna širina rež med rešetkami:
-------------------------------------------------------
Kategorija prašičev Maksimalna širina rež (mm)
-------------------------------------------------------
Pujski 11
Tekači 14
Pitanci 18
Mladice in svinje 20
-------------------------------------------------------
b) minimalna širina rešetk:
-------------------------------------------------------
Kategorija prašičev Minimalna širina rešetk (mm)
-------------------------------------------------------
Pujski in tekači 50
Pitanci, mladice in svinje 80
-------------------------------------------------------
23. člen
(osvetlitev)
Prašiči v objektih ne smejo biti stalno v temi.
Zagotovljena mora biti minimalna osvetlitev 40 lx najmanj 8 ur
dnevno. Na voljo mora biti stalen dovolj močen vir svetlobe, tako
da je ob vsakem času možen pregled prašičev.
24. člen
(hrup)
V objektih s prašiči stopnja hrupa ne sme biti
višja od 85 dB. Izogibati se je treba stalnemu ali nenadnemu
hrupu.
25. člen
(kontrola prašičev)
Vsi prašiči v objektu morajo biti vsaj enkrat
dnevno pod kontrolo skrbnika.
26. člen
(agresivnost prašičev v
skupinah)
Prašiče, ki so pretirano agresivni do drugih ali so
pretirano izpostavljeni agresiji drugih, je treba odstraniti iz
skupine ter jih začasno namestiti v individualne bokse. V tem
primeru morajo biti boksi tako veliki, da se lahko prašič nemoteno
obrača, vstaja in lega.
27. člen
(privez)
(1) Če so prašiči privezani, jim privezi ne smejo
povzročati poškodb in pretiranega zategovanja. Privezi morajo
dopuščati nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego
telesa.
(2) Priveze je treba redno pregledovati in regulirati.
28. člen
(boksi in oprema )
(1) Bokse in opremo, ki se uporablja za prašiče, je
treba redno čistiti in razkuževati.
(2) Blato, urin, izbljuvano ali raztreseno krmo je treba redno
odstranjevati.
29. člen
(tla)
Tla morajo biti takšna, da živalim ne povzročajo
poškodb, bolezni in neugodja. Ustrezati morajo velikosti in teži
živali. Vsi prašiči morajo imeti dostop do ležišča, ki mora biti
udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na njih. Biti mora
dovolj prostora, da lahko vsi prašiči istočasno ležijo, normalno
vstajajo in legajo.
30. člen
(napajanje in krmljenje)
(1) Prašičem se mora zagotoviti ustrezna prehrana,
primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in
fiziološkim potrebam.
(2) Prašiče je treba krmiti najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji
in restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo
imeti vse živali istočasen dostop do krme.
(3) Vsi prašiči morajo imeti ves čas dostop do sveže in čiste pitne
vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po
tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih
tekočin.
(4) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena,
nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme
minimalna.
31. člen
(slama ali drugi materiali oziroma
predmeti)
Vsi prašiči morajo imeti na voljo slamo ali drug
material oziroma predmete za zadostitev njihovih etoloških potreb
in s tem preprečevanje grizenja repov in drugih motenj v
obnašanju.
2. Posebni pogoji za različne
kategorije prašičev
32. člen
(merjasci)
(1) Boksi za merjasce morajo biti nameščeni in
zgrajeni tako, da se lahko merjasci obračajo, slišijo, vohajo in
vidijo ostale prašiče.
(2) Na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za
ležanje.
(3) Talna površina boksa za odraslega merjasca mora biti najmanj 6
m2.
(4) Če je boks za merjasce namenjen tudi za pripust, mora biti
talna površina boksa za odraslega merjasca najmanj 10 m2.
33. člen
(svinje in mladice)
(1) Svinje in mladice morajo biti v času od 4
tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo
nameščene v skupine. Stranice boksa, v katerem je skupina 6 ali več
živali, morajo biti daljše od 2,8 m. Stranice boksa, v katerem je
nameščenih 5 ali manj živali, morajo biti daljše od 2,4 m.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na gospodarstvih z
manj kot 10 svinjami in mladicami živali v času od 4 tednov po
osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo lahko tudi v
individualnih boksih, v katerih imajo dovolj prostora za obračanje.
Treba je skrbeti, da med živalmi v skupini ne prihaja do
medsebojnega agresivnega vedenja.
(3) Brejim svinjam in mladicam se mora, če je to potrebno,
odpraviti zunanje in notranje zajedavce.
(4) Breje svinje in mladice je treba pred namestitvijo v prasitvene
bokse temeljito očistiti. Na voljo morajo imeti čist, primerno suh
in udoben prostor za počitek ter primeren material za gradnjo
gnezda, če to ni onemogočeno zaradi sistema perforiranih tal in
gnojevke.
(5) Za ležiščem vsake breje svinje ali mladice mora biti na
razpolago dovolj velik prostor, ki omogoča nemoteno prasitev ali
pomoč pri prasitvi.
(6) Prasitveni boksi morajo imeti pregrado, ki ločuje gnezdo od
preostalega dela boksa.
(7) Živalim je treba pokladati zadostno količino krme. Vse breje
živali morajo imeti dovolj krme z visokim deležem surove vlaknine
kot tudi dovolj močnih krmil, da bi se nasitile in zadovoljile
potrebo po žvečenju.
(8) Gradnja in ureditev objektov, v katerih so svinje in mladice
privezane, sta prepovedani.
(9) Prepovedano je privezovanje svinj in mladic.
34. člen
(sesni pujski)
(1) Sesnim pujskom mora biti v gnezdu zagotovljeno
toplotno ugodje. Gnezdo mora biti čisto, suho in udobno ter ločeno
od prostora za svinjo. Tla v gnezdu morajo biti polna
(neperforirana). Če so tla v gnezdu perforirana, morajo biti
pokrita z blazino, slamo ali drugim primernim materialom. Vsi
pujski morajo imeti možnost istočasnega počivanja.
(2) Pri ukleščenih svinjah morajo imeti pujski možnost, da nemoteno
sesajo.
(3) Kastracija in krajšanje repkov pri sesnih pujskih, starejših od
7 dni, morata biti opravljena pod anestezijo. Takšen poseg lahko
opravlja le veterinar ali druga ustrezno usposobljena oseba pod
nadzorom veterinarja.
(4) Krajšanje repov in brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno
opravljati le v rejah, kjer je to treba zaradi nastalih poškodb na
vimenih, ušesih ali repih. Brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno
opraviti do 7. dneva starosti pujskov.
(5) Pujske je dovoljeno odstavljati po 28. dnevu starosti.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pujske dovoljeno
odstaviti tudi do 7 dni prej, če so preseljeni v očiščena in
razkužena vzrejališča, ločena od objektov za svinje. Izjemoma je
odstavitev dovoljena tudi prej, če je to potrebno zaradi dobrega
počutja ali zdravja živali.
35. člen
(tekači in pitanci)
(1) Tekače je treba namestiti v skupine čimprej po
odstavitvi.
(2) Tekači in pitanci morajo biti nameščeni v stabilnih skupinah s
čim manj mešanja. Če pride do mešanja, je treba to storiti čim
prej, najbolje v roku 7 dni po odstavitvi. V teh primerih je treba
vsem prašičem zagotoviti enake možnosti za umik pred ostalimi
prašiči.
C) Minimalni pogoji za zaščito
kokoši nesnic v reji
36. člen
(1) Določbe tega poglavja ne veljajo za
gospodarstva z:
a) manj kot 350 kokošmi nesnicami,
b) rejo plemenskih kokoši nesnic.
1. Splošni pogoji
37. člen
(splošni pogoji za vse sisteme
reje)
(1) Skrbnik mora kokoši pregledati vsaj enkrat na
dan.
(2) Izogibati se je treba pretirani stopnji stalnega hrupa in
nenadnemu hrupu. Ventilatorji, krmilne naprave in druga oprema ne
smejo povzročati pretiranega hrupa.
(3) Objekti morajo biti primerno osvetljeni. Če je na voljo naravna
svetloba, morajo biti svetlobne odprtine urejene tako, da se
svetloba enakomerno porazdeli po prostoru.
(4) Prve dni po naselitvi kokoši mora biti režim osvetlitve tak, da
preprečuje zdravstvene motnje in motnje v obnašanju. Program
osvetlitve mora upoštevati dnevni ritem, v katerem mora biti
najmanj 8 ur neprekinjene teme, namenjene počitku. Zatemnitev in
osvetlitev morata biti postopni.
(5) Objekte in opremo je treba redno čistiti in razkuževati, še
posebej pred novo naselitvijo.
(6) Iztrebke je treba redno odstranjevati.
(7) Poginjene kokoši je treba odstranjevati vsak dan.
(8) Kletke morajo kokošim preprečevati pobeg.
(9) Pri kletkah v dveh ali več etažah mora biti zagotovljena
možnost neovirane kontrole vseh kletk in dostop do vsake
kokoši.
(10) Vrata kletke morajo omogočati, da lahko odraslo kokoš vzamemo
iz kletke in jo damo vanjo, ne da bi ji s tem povzročili nepotrebno
trpljenje ali poškodbe.
(11) Prepovedana so ravnanja s kokošmi, ki bi jih po nepotrebnem
poškodovala. Za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma je
dovoljeno krajšanje kljunov, pod pogojem, da ga izvaja usposobljeno
osebje na piščancih, ki so mlajši od 10 dni in namenjeni za
proizvodnjo jajc.
2. Posebni pogoji za posamezne
sisteme reje
38. člen
(alternativni sistemi reje)
(1) Sistemi morajo biti opremljeni tako, da se
kokošim nesnicam zagotovi:
a) vsaj 10 cm krmilnega prostora na kokoš pri ravnih, oziroma vsaj
4 cm krmilnega prostora na kokoš pri okroglih krmilnikih;
b) vsaj 2,5 cm napajalnega prostora na kokoš pri ravnih, oziroma
vsaj 1 cm napajalnega prostora na kokoš pri okroglih napajalnikih.
Pri napajanju s kapljičnimi napajalniki in napajalnimi skodelicami
mora biti vsaj en napajalnik na 10 kokoši;
c) ločen prostor za valjenje jajc za posamezno kokoš (gnezdo) ali
za skupino kokoši (skupinsko gnezdišče). V primeru individualnih
gnezd mora biti zagotovljeno vsaj po 1 gnezdo na 7 kokoši, če pa se
uporabljajo skupinska gnezdišča, mora biti vsaj 1 m2 gnezdišča za
največ 120 kokoši;
d) vsaj 15 cm dolžine ustreznih gredi (brez ostrih robov) na kokoš.
Gredi ne smejo biti nameščene nad nastilom. Vodoravna razdalja med
posameznimi gredmi mora biti vsaj 30 cm. Vodoravna razdalja med
gredjo in steno mora biti vsaj 20 cm;
e) vsaj 250 cm2 površine z nastilom na kokoš, nastil pa mora
pokrivati vsaj eno tretjino talne površine. Nastil mora biti čist,
suh in za zdravje kokoši neškodljiv krhek material, ki kokošim
omogoča zadovoljevanje njihovih etoloških potreb.
(2) Tla morajo biti oblikovana tako, da ustrezno podpirajo naprej
obrnjene kremplje.
(3) Kjer se kokoši nesnice lahko prosto gibljejo med posameznimi
nivoji:
a) ne smejo biti več kot 4 nivoji;
b) mora biti med posameznimi nivoji vsaj 45 cm prostora;
c) napajalniki in krmilniki morajo biti porazdeljeni tako, da so
enako dostopni za vse kokoši;
d) nivoji morajo biti urejeni tako, da iztrebki ne padajo na
spodnje nivoje.
(4) Kjer imajo kokoši urejen izpust:
a) mora biti več prehodnih odprtin za neposreden izstop na prosto,
visokih vsaj 35 cm in širokih vsaj 40 cm ter razmeščenih po celotni
dolžini objekta; v vsakem primeru mora na skupino 1000 kokoši
skupna odprtina znašati 2 m;
b) morajo imeti odprti izpusti površino, primerno gostoti
naseljenosti in naravi terena, biti morajo ograjeni in omogočati
umik pred slabim vremenom in roparicami ter imeti primerne
napajalnike, če je to potrebno.
(5) Gostota naseljenosti ne sme preseči 9 kokoši nesnic na m2
uporabne površine.
39. člen
(sistemi reje v neobogatenih
baterijskih kletkah)
(1) Sistemi reje v baterijskih kletkah morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za vsako kokoš nesnico mora biti na voljo vsaj 550 cm2 uporabne
površine, merjeno v vodoravni ravnini;
b) vsaka kletka mora imeti krmilnik, dolžine vsaj 10 cm na
kokoš;
c) vsaka kletka mora imeti napajalni žleb, dolžine 10 cm na kokoš,
dva kapljična napajalnika ali dve napajalni skodelici;
d) kletke morajo biti visoke najmanj 40 cm na najmanj 65% površine
kletke in ne manj od 35 cm na katerikoli točki;
e) tla morajo biti oblikovana tako, da ustrezno podpirajo vsakega
od naprej obrnjenih krempljev na vsaki nogi. Naklon tal ne sme
presegati 14 % ali 8 °;
f) kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za obrabo
krempljev.
40. člen
(sistemi rej v obogatenih
baterijskih kletkah)
(1) Vse kletke morajo izpolnjevati naslednje
zahteve:
a) kokoši nesnice morajo imeti:
vsaj 750 cm2 površine kletke na kokoš, od katere mora biti 600 cm2
uporabne; višina kletke, razen višine nad uporabno površino, mora
biti najmanj 20 cm na vsaki točki. Skupna površina pri nobeni
kletki ne sme biti manjša od 2000 cm2;
gnezdo;
nastil, ki izpolnjuje pogoje iz točke e) prvega odstavka 38. člena
tega pravilnika in ki omogoča kljuvanje ter brskanje;
primerne gredi, dolžine vsaj 15 cm na kokoš;
b) vsaka kletka mora imeti krmilnik dolžine vsaj 12 cm na
kokoš;
c) vsaka kletka mora imeti na voljo napajalni sistem, primeren
številu kokoši. Pri kapljičnih napajalnikih in napajalnih
skodelicah morata biti vsaj 2 v dosegu vsake kokoši;
d) za lažjo kontrolo, nastanitev in odvzem kokoši mora biti prehod
med posameznimi vrstami kletk širok vsaj 90 cm, od tal zgradbe do
spodnje vrste kletk pa mora biti vsaj 35 cm;
e) kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za obrabo
krempljev.
41. člen
(registracija)
(1) Hlevi, za katere veljajo določbe 36. do 40.
člena tega pravilnika, se morajo registrirati pri VURS.
(2) Nosilec dejavnosti vloži na Območni urad VURS vlogo za
registracijo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime in naslov oziroma firmo in sedež nosilca dejavnosti ter
naslov hleva;
b) ime in naslov osebe (oskrbnika), ki je odgovorna za živali;
c) registracijske številke drugih hlevov, ki jih vodi isti
oskrbnik;
d) ime in naslov oziroma firmo in sedež lastnika hleva, če ni isti
kot oskrbnik;
e) registrske številke drugih hlevov, ki jih ima v lasti oseba iz
prejšnje točke;
f) vrsto reje;
g) maksimalno kapaciteto hleva, izraženo s številom živali; če gre
za različne vrste reje, tudi maksimalno število živali za posamezno
vrsto reje.
(3) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora nosilec dejavnosti priložiti
izjavo, da reja izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
(4) Območni urad VURS z odločbo določi registrsko številko in hlev
vpiše v register, iz katerega morajo biti poleg registrske številke
razvidni tudi podatki iz vloge za registracijo.
(5) Območni urad VURS določi za hlev registrsko številko,
sestavljeno iz številk, ki pomenijo vrsto reje, čemur sledijo šifra
države (SI), dvomestna ANIMO številka območnega urada VURS (od 01
do 13), pomišljaj in nato zaporedna številka reje (npr.
2SI06-25).
(6) Številka za vrsto reje iz prejšnjega odstavka se podeli po
naslednjem šifrantu:
a) številka 1 za prosto rejo,
b) številka 2 za hlevsko rejo,
c) številka 3 za baterijsko rejo.
(7) Nosilec dejavnosti mora o morebitnih spremembah podatkov iz
drugega odstavka tega člena nemudoma obvestiti Območni urad VURS,
ki mora spremembe vnesti v register.
(8) Promet z jajci ni dovoljen, če hlev nima registrske številke in
ni vpisan v register.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(uskladitev gospodarstev)
Gospodarstva so se dolžna uskladiti z določbami
tega pravilnika v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi oziroma do
izteka uskladitvenih obdobij iz 43. člena tega pravilnika.
43. člen
(prehodno obdobje)
Določbe drugega odstavka 11. člena, 18. člena,
prvega odstavka 22. člena, 31. člena, tretjega do sedmega odstavka
33. člena, šestega odstavka 34. člena in 40. člena tega pravilnika
se začnejo uporabljati 1. januarja 2004.
44. člen
(prehodna obdobja)
(1) Določba drugega odstavka 14. člena tega
pravilnika se začne uporabljati 1. maja 2004, tako da se prvo
poročilo pošlje Komisiji EU 30. aprila 2006.
(2) Določbe 15. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene
ali prenovljene in za rejo telet prvič uporabljene objekte
uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za
rejo telet pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.
(3) Določbe drugega do šestega odstavka 22. člena tega pravilnika
se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo
prašičev prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za
vse ostale že obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začnejo
uporabljati 1. januarja 2013.
(4) Določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika se začne za
novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo prašičev prvič
uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že
obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začne uporabljati 1.
januarja 2005.
(5) Določbe prvega in drugega odstavka 33. člena tega pravilnika se
začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo
prašičev prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za
vse ostale že obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začnejo
uporabljati 1. januarja 2005.
(6) Določba devetega odstavka 33. člena tega pravilnika se začne
uporabljati 1. januarja 2006.
(7) Ne glede na določbo petega ostavka 34. člena tega pravilnika je
do 31. decembra 2003 dovoljeno pujske odstavljati po 21. dnevu
starosti.
(8) Določbe 38. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene
ali prenovljene in prvič uporabljene sisteme reje uporabljati 1.
januarja 2004, za vse ostale že obstoječe alternativne sisteme reje
pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.
(9) Ne glede na določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika
je v rejah, kjer so ta sistem uporabljali na dan 3. avgust 1999,
lahko do 1. januarja 2012 gostota naseljenosti 12 kokoši na m2
razpoložljive površine.
45. člen
(prehodno obdobje glede reje v neobogatenih
baterijskih kletkah)
(1) Določbe 39. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1.
januarja 2004.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za reje, kjer se je pred tem
dnem že začel proizvodni ciklus, začnejo določbe točke a) 39. člena
tega pravilnika uporabljati 1. decembra 2004.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za reje, katerih kletke
ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz točk d) in e) 39. člena tega
pravilnika in so navedene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega
pravilnika, začnejo določbe točk b) in c) 39. člena tega pravilnika
uporabljati 1. januarja 2004, določbe točk d) in e) pa 1. januarja
2010.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov morajo biti
kletke tudi v prehodnih obdobjih iz prejšnjih odstavkov visoke
najmanj 37 cm na najmanj 65% površine kletke in ne manj kot 31 cm
na katerikoli točki.
(5) Kletke iz 39. člena tega pravilnika se s 1. januarjem 2004 ne
smejo več dajati prvič v uporabo.
(6) Reja v kletkah iz 39. člena tega pravilnika je dovoljena do 31.
12. 2011.
46. člen
(prehodno obdobje glede
registracije)
(1) Vloge iz 41. člena tega pravilnika je potrebno
za obstoječe hleve vložiti do 31. 12. 2003.
(2) Določbe šestega odstavka 41. člena tega pravilnika se začnejo
uporabljati 1. januarja 2004 oziroma za obstoječe hleve z dnem
registracije.
47. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-298/2003
Ljubljana, dne 31. marca 2003.
EVA 2003-2311-0078 |
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI