Pravilnik o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva - UL 117/2002
Na podlagi osmega odstavka 43. člena in drugega
odstavka 44. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št.
33/01) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z
ministrom za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih
pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna
sredstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
Ta pravilnik določa:
prijavo pogina živali,
prevoz, zbiranje, predelavo in neškodljivo odstranjevanje živalskih
odpadkov,
pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve in opreme
izpolnjevati prevozna sredstva za prevoz živalskih odpadkov,
pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve, opreme,
osebja in načina dela izpolnjevati zbiralnice, objekti za obdukcijo
in obrati za predelavo in sežig živalskih odpadkov,
pogoje za proizvodnjo krmil, hrane za hišne živali, tehničnih in
farmacevtskih proizvodov, proizvedenih v celoti ali deloma iz
živalskih odpadkov, z namenom, da se prepreči prisotnost patogenih
mikroorganizmov,
pogoje za promet z živalskimi odpadki in proizvodi, pridobljenimi
iz živalskih odpadkov, z namenom, da se zagotovi način predelave in
promet z živalskim odpadki, ki ne ogroža zdravja potrošnikov in
okolja ter preprečuje širjenje kužnih bolezni,
pogoje za zagotavljanje veterinarsko-sanitarnega reda v obratih,
kriterije in normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti
končnega proizvoda in izvajanje veterinarskega nadzora.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za potrebe tega pravilnika
pomenijo:
1. živalski odpadki so živalska trupla, deli živalskih trupel,
vključno z ribami in proizvodi živalskega izvora, ki niso namenjeni
za neposredno prehrano ljudi, z izjemo živalskih izločkov ter
organskih odpadkov iz obratov javne prehrane;
2. konfiskat so deli živalskih trupov, za katere se pri
veterinarskem pregledu po zakolu izkaže, da so patološko
spremenjeni, kužni ali kontaminirani in se ocenijo kot živalski
odpadki z visokim tveganjem;
3. objekt za obdukcijo je objekt ali prostor, v katerem se opravlja
raztelešenje živalskih trupel za namene ugotavljanja vzroka pogina
živali;
4. zbiralnica živalskih odpadkov je obrat, v katerem se živalske
odpadke zbira in sproti odpremlja v obrate za predelavo živalskih
odpadkov oziroma v sežigalnico. Če ima zbiralnica tudi prostor za
obdukcijo, se v tem prostoru opravlja raztelešenje živalskih
trupel;
5. obrat za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem je obrat, v
katerem se predelujejo živalski odpadki z nizkim tveganjem v
sestavine za proizvodnjo krmil za živali, v hrano za hišne živali
ter v tehnične in farmacevtske proizvode;
6. obrat za predelavo odpadkov z visokim tveganjem (kafilerija) je
obrat, v katerem so živalski odpadki podvrženi posebnemu postopku
ali predelavi, ki uniči patogene mikroorganizme;
7. sežigalnica je obrat, namenjen sežiganju živalskih odpadkov kot
posebnemu načinu neškodljivega odstranjevanja živalskih
odpadkov;
8. hrana za hišne živali je hrana za pse, domače mačke, domače
ptice, male glodalce, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se
vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč
človeku, in je pripravljena izključno ali delno iz živalskih
odpadkov z nizkim tveganjem;
9. tehnični in farmacevtski proizvodi so proizvodi, ki so v celoti
ali deloma pridobljeni iz živalskih odpadkov z nizkim
tveganjem;
10. obrati in objekti pod veterinarskim nadzorom so zbiralnice
živalskih odpadkov, objekti za obdukcijo, obrati za predelavo
odpadkov z nizkim tveganjem, obrati za predelavo živalskih odpadkov
z visokim tveganjem, sežigalnice živalskih odpadkov, obrati za
proizvodnjo hrane za hišne živali ter obrati, ki pripravljajo
tehnične in farmacevtske proizvode, ter pri tem uporabljajo
živalske odpadke z nizkim tveganjem v nepredelani obliki;
11. notranja kontrola je sistem, s katerim se v obratu zagotavlja
stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev, in sistem
ukrepov v proizvodnji za zagotavljanje zdravstveno ustreznega
končnega proizvoda;
12. gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožen prostor,
kjer se nahajajo oziroma vzrejajo živali;
13. razkuževalnik je preproga, posoda ali kanal, napolnjen z
razkužilnim sredstvom, ki je namenjen razkuževanju obutve ljudi ali
koles prevoznih sredstev;
14. obrati javne prehrane so restavracije, bolnišnice, šole, vrtci,
gostinski lokali in podobni obrati, kjer se živilo ponudi končnemu
potrošniku za takojšnje uživanje brez nadaljnje obdelave.
3. člen
(živalski odpadki z visokim
tveganjem)
Živalski odpadki z visokim tveganjem, ki
predstavljajo visoko tveganje za zdravje ljudi ali živali, so:
poginula goveda, prašiči, ovce, koze, kopitarji, perutnina in druge
živali, ki se redijo za kmetijsko proizvodnjo ter so poginile na
gospodarstvu, niso pa bile zaklane za prehrano ljudi; sem sodijo
tudi mrtvorojene in nerojene živali;
živali, ki se usmrtijo zaradi ukrepov zatiranja živalskih kužnih
bolezni;
živalski odpadki, vključno s krvjo tistih živali, ki so pri
veterinarskem pregledu ob zakolu kazale klinične znake bolezni, ki
se lahko prenaša na ljudi ali živali;
telesni deli živali, ki so bile zaklane po običajnem postopku, pri
veterinarskem pregledu po zakolu pa so bile ugotovljene patološke
spremembe, okuženost ali kontaminacija mesa;
telesni deli živali, zaklanih po običajnem postopku, pri katerih ni
bil opravljen veterinarski pregled po zakolu, razen kož, parkljev,
rogov, kopit, perja, volne, krvi in sorodnih stranskih proizvodov,
če ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za proizvodnjo krmil
ali hrane za hišne živali;
zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora, ki predstavljajo
tveganje za zdravje ljudi in živali;
uvožene živali in živila živalskega izvora, za katere se pri
veterinarskem pregledu na mejnem prehodu ugotovi, da ne
izpolnjujejo veterinarskih pogojev za uvoz, razen če se jih vrne v
državo iz katere so bili uvoženi, ali pa je uvoz dovoljen pod
posebnimi predpisanimi pogoji;
rejne živali, ki so poginile med prevozom, razen tistih, ki so bile
zaradi preprečitve trpljenja pri prevozu zaklane v sili;
živalski odpadki, ki vsebujejo ostanke snovi, ki presegajo
dovoljene vrednosti in ogrožajo zdravje ljudi in živali, ter živila
živalskega izvora, ki so bila ocenjena kot zdravstveno neustrezna
zaradi prisotnosti takšnih ostankov;
ribe in drugi vodni organizmi, ki so namenjeni za prehrano ljudi,
če kažejo znake kužne bolezni.
4. člen
(živalski odpadki z nizkim
tveganjem)
Živalski odpadki z nizkim tveganjem so živalski
odpadki, ki ne predstavljajo visokega tveganja za zdravje ljudi in
živali, vključno s:
klavničnimi odpadki živali, katerih meso je zdravstveno ustrezno za
prehrano ljudi, razen živalskih tkiv s specifičnim tveganjem (v
nadaljnjem besedilu: SRM);
kožami, rogovi, parklji, kopiti, perjem, volno, krvjo in sorodnimi
stranskimi proizvodi živali, ki so bile zaklane po običajnem
postopku, niso pa bile v skladu s predpisi veterinarsko pregledane,
pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za
proizvodnjo krmil ali hrane za hišne živali;
ulovljenimi morskimi ribami, ki so namenjene za proizvodnjo ribje
moke;
svežimi ribjimi odpadki, ki nastajajo pri predelavi rib in drugih
vodnih organizmov v predelovalnih obratih za prehrano ljudi.
Če so živalski odpadki z nizkim in visokim tveganjem pomešani, se
takšni odpadki štejejo za odpadke z visokim tveganjem.
5. člen
(posebno nevarni živalski
odpadki)
Posebno nevarni živalski odpadki so:
SRM v skladu s predpisom, ki določa preventivne ukrepe v zvezi s
transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami. Če SRM niso bili
predhodno odstranjeni, se kot SRM ocenijo cela trupla živali;
usmrčene živali zaradi ukrepov zatiranja transmisivnih
spongiformnih encefalopatij;
poginule hišne živali, živali iz cirkusov, živalskih vrtov in
poskusne živali;
živali in živalski proizvodi, ki vsebujejo ostanke prepovedanih ali
škodljivih substanc;
ostanki živil javne prehrane iz javnih prevoznih sredstev z
mednarodnih relacij.
Če so živalski odpadki z nizkim ali visokim tveganjem pomešani s
posebno nevarnimi živalskimi odpadki, se takšni odpadki štejejo za
posebno nevarne živalske odpadke.
II. PREDELAVA, OBDELAVA IN
NEŠKODLJIVO ODSTRANJEVANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV
6. člen
(ravnanje z živalskimi odpadki)
V postopku predelave, obdelave in odstranjevanja
živalskih odpadkov je treba ravnati z živalskimi odpadki tako,
da:
zdravje ljudi in živali ni ogroženo s povzročitelji kužnih in
zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;
ne pride do onesnaženja tal, vode, zraka in krme s povzročitelji
kužnih in zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;
ne pride do čezmerne obremenitve okolja zaradi preseganja
emisijskih mejnih vrednosti;
se živalski odpadki, razen v izjemnih predpisanih primerih,
predelajo, sežgejo oziroma drugače neškodljivo odstranijo.
7. člen
(predelava in neškodljivo
odstranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem)
Živalski odpadki z visokim tveganjem morajo biti
predelani v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim
tveganjem (kafileriji) v skladu s pogoji iz Priloge 1, ki je
sestavni del tega pravilnika, ali pa uničeni s sežigom v
sežigalnici.
Živalski odpadki z visokim tveganjem se lahko izjemoma neškodljivo
uničijo tudi s sežigom na določenem mestu ali grobišču, ali z
zakopavanjem na predpisan način na podlagi odločbe uradnega
veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili:
če so živali okužene oziroma obstaja sum, da so okužene s kužno
boleznijo, ali če vsebujejo ostanke, ki bi lahko predstavljali
tveganje za zdravje ljudi in živali, toplotna obdelava v kafileriji
pa jih ne bi zanesljivo uničila;
če bi prevoz živali, ki so okužene oziroma za katere je podan sum,
da so okužene s posebno nevarno kužno boleznijo, lahko predstavljal
preveliko tveganje za širjenje bolezni;
če pride do množičnih poginov in količina odpadkov presega
kapacitete skladiščenja in predelave v kafileriji;
če živalski odpadki izvirajo iz težko dostopnih območij;
če količina in razdalja do predelovalnega obrata oziroma
sežigalnice ne opravičujeta zbiranja odpadkov.
Če se živalski odpadki zakopljejo, morajo biti zakopani tako
globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti
oziroma zemlje, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 1 meter.
Zakopavanje se mora izvesti na primernih tleh oziroma območju, tako
da niso ogroženi viri pitne vode, in da se s tem ne povzroča
nevarnosti za okolje. Če je potrebno, morajo biti živalski odpadki
pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom.
8. člen
(predelava in neškodljivo
odstranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem)
Živalske odpadke z nizkim tveganjem se lahko
predeluje v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim
tveganjem, obratu za predelavo živalskih odpadkov z nizkim
tveganjem, obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali, obratu za
proizvodnjo surovin za farmacevtske in tehnične proizvode oziroma
uniči s sežigom v sežigalnici. Če se živalski odpadki z nizkim
tveganjem uporabijo kot surovina za proizvodnjo hrane za hišne
živali, krmil ali farmacevtskih in tehničnih proizvodov, morajo
biti obdelani v skladu s pogoji iz Priloge 2, ki je sestavni del
tega pravilnika.
Živalski odpadki z nizkim tveganjem se lahko izjemoma, na podlagi
odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili,
neškodljivo odstranijo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega
člena.
9. člen
(ravnanje s posebno nevarnimi
živalskimi odpadki)
Posebno nevarne živalske odpadke so izvajalci javne
službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov dolžni ločeno
zbirati, jih vidno označiti ter neškodljivo odstraniti na enega od
naslednjih načinov:
neposredni sežig v sežigalnici;
predelava v kafileriji in obvezen sežig proizvoda v obratu za sežig
ali so-sežig;
če gre za ostanke živil iz javnih prevoznih sredstev z mednarodnih
relacij, zakopavanje na registriranem odlagališču odpadkov v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
10. člen
(izjemna uporaba živalskih
odpadkov)
Izjemoma lahko uradni veterinar z inšpekcijskimi
pooblastili z odločbo dovoli uporabo živalskih odpadkov:
za znanstveno-raziskovalne namene;
v nepredelani obliki za krmljenje živali v živalskih vrtovih,
cirkuških živali, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in
krzna, živali v zavetiščih in mrhoviščih, črvov, ki se jih goji za
ribiške vabe in podobno, če gre za živalske odpadke z nizkim
tveganjem ali živalske odpadke z visokim tveganjem iz prve ali pete
alinee 3. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne
bolezni.
Območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: VURS) vodi evidenco o izdanih odločbah, dovoljenih
količinah in vrsti dovoljene izjemne uporabe.
11. člen
(predpisovanje drugih pogojev in
ukrepov)
Generalni direktor VURS lahko glede na
epidemiološko situacijo in oceno tveganja v posameznih primerih
določi dodatne ali drugačne pogoje zbiranja, prevoza in
odstranjevanja živalskih odpadkov.
III. PRIJAVA, ZBIRANJE IN PREVOZ
ŽIVALSKIH ODPADKOV
12. člen
(dolžnosti imetnika živali)
Imetnik živali mora Nacionalnemu veterinarskemu
inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI) nemudoma prijaviti
pogin:
kopitarja;
parkljarja;
perutnine, kuncev, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in
krzna ter rib in ptic iz organiziranih rej;
živali iz živalskega vrta, cirkusa ali drugega razstavnega prostora
za živali;
poskusne živali;
hišnih živali;
prašičev, ovc in koz do štirih tednov starosti, če pogineta dve ali
več živali;
vsake živali, če obstaja sum kužne bolezni.
V izjemnih primerih iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika
sme imetnik živali, po predhodnem pisnem dogovoru z NVI, javljati
pogin živali enkrat tedensko.
Imetnik poginule živali je dolžan živalske odpadke do prihoda
delavca NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali do prihoda
izvajalca javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov,
zaščititi pred atmosferskimi vplivi, insekti, živalmi ter
preprečiti dostop drugim osebam. Živalskega trupla se ne sme,
dokler ni prepeljano v objekt za obdukcijo, odreti, odpreti ali
razsekati.
Imetnik poginule živali je dolžan delavcem NVI oziroma v primeru
množičnega pogina živali izvajalcu javne službe za zbiranje in
prevoz živalskih odpadkov, nuditi pomoč pri nakladanju živalskih
odpadkov, razen če obstaja utemeljen sum zoonoze.
Imetnik živali sme, če gre za posameznega poginulega prašiča, ovco
ali kozo, starih do štiri tedne, ali posameznega poginulega psa,
mačka, sobne ptice, okrasno perutnino, male glodalce, terarijske
ali akvarijske hišne živali iz ljubiteljske reje, zakopati v skladu
s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni
podan sum kužne bolezni.
13. člen
(dolžnosti drugih oseb)
Druge osebe, ki so dolžne prijaviti živalske
odpadke NVI, so:
oseba, ki najde živalske odpadke na zemljišču ali v gozdu, ki ga
ima v lasti ali v zakupu;
voznik, ki je povzročil pogin živali;
upravljalci cest in policija, če se živalski odpadki nahajajo na
javni poti ali cesti;
upravljalci ribiških okolišev, če se živalski odpadki nahajajo v
sladkovodnih vodah ali na priobalnem zemljišču.
Prijavitelj je dolžan ravnati v skladu s tretjim odstavkom
prejšnjega člena.
14. člen
(zbiranje živalskih odpadkov v
živilskih obratih)
Živilski obrat mora imeti za zbiranje živalskih
odpadkov urejene ločene prostore v skladu s predpisom, ki ureja
živilske obrate. Če živilski obrat zbira, pošilja v predelavo ali
oddaja v promet živalske odpadke z nizkim tveganjem ločeno od
živalskih odpadkov z visokim tveganjem, mora biti prostor za
shranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem ločen od
prostora za shranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem
(konfiskat).
Prostor za zbiranje živalskih odpadkov mora biti urejen v skladu s
27. členom tega pravilnika in opremljen z ustreznimi hladilnimi
kapacitetami za ohlajevanje prostora na +4°C ali manj, za
predvideno količino živalskih odpadkov treh delovnih dni ob
povprečni kapaciteti proizvodnje. Prostor mora imeti priključek za
toplo vodo s temperaturo najmanj +83°C.
15. člen
(izvajalci javne službe za zbiranje
in prevoz živalskih odpadkov)
Zbiranje in prevoz živalskih odpadkov izvajajo NVI
ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko javno službo
ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega
izvora.
16. člen
(naloge NVI)
NVI pri izvajanju veterinarsko-higienske službe po
zakonu, ki ureja veterinarstvo, opravlja naslednje naloge:
sprejem prijav o poginu živali;
odvoz živalskih trupel s kraja pogina do zbiralnice, v obrat za
predelavo, objekt za obdukcijo ali sežigalnico;
odvoz živalskih trupel od klavnice do objekta za obdukcijo, če
obstaja sum, da so živali zbolele za kužno boleznijo;
zbiranje in prevoz živalskih odpadkov z mejnih prehodov;
pomoč pri obdukciji poginulih živali;
higiensko-tehnično vzdrževanje zbiralnic, objektov za obdukcijo in
prevoznih sredstev za prevoz živalskih odpadkov;
vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu in zbiranju živalskih
odpadkov;
vodenje predpisanih evidenc.
17. člen
(ravnanje s klavničnimi odpadki in
kužnim materialom živalskega izvora)
Pri ravnanju s klavničnimi odpadki in kužnim
materialom živalskega izvora je treba zagotoviti neprekinjen in
reden:
odvoz vseh živalskih odpadkov po posameznih zbirnih progah in
zbiralnicah na območju, za katerega je podeljena koncesija;
odvoz živalskih odpadkov s kraja pogina v primeru množičnega pogina
živali;
oddajanje živalskih odpadkov v predelavo ali začasno skladiščenje v
skladu s predpisanimi pogoji;
higiensko-tehnično vzdrževanje objektov in prevoznih sredstev;
vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu živalskih odpadkov;
vodenje predpisanih evidenc.
18. člen
(pogoji za zbiranje in prevoz
živalskih odpadkov)
Živalske odpadke je treba zbirati in prevažati v
zbiralnice in registrirane obrate za predelavo živalskih odpadkov v
pokritih in neprepustnih zabojnikih. Dno zabojnika mora imeti padec
k mestu zbiranja tekočin. Notranjost zabojnika mora biti obložena z
nerjavečim materialom, tako da je mogoče mokro čiščenje in
razkuževanje.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za notranjost vozila, če
se živalski odpadki nalagajo neposredno v vozilo. Vozilo mora biti
opremljeno z omarico za delovno obleko in obutev delavca, omarico z
dezinfekcijsko opremo ter opremo za nakladanje trupel na vozilo
oziroma v zabojnik.
Vozila in zabojnike je treba vzdrževati v čistem stanju in jih po
vsakem opravljenem prevozu očistiti in razkužiti, o čemer je treba
voditi evidenco.
NVI in pravne ali fizične osebe, ki zbirajo in prevažajo živalske
odpadke, morajo voditi evidenco o količini in poreklu zbranih ter
oddanih živalskih odpadkov. Zaradi zagotavljanja nadzora prometa z
živalskimi odpadki in preprečevanja pojava kužnih bolezni lahko
uradni veterinar odredi pečatenje pošiljk. Podatek, da je pošiljka
zapečatena, mora biti vpisan v evidenco o količini in poreklu
zbranih ter oddanih živalskih odpadkov.
19. člen
(spremno potrdilo za živalske
odpadke)
Pri odvozu trupel poginulih živali mora pošiljko
spremljati potrdilo, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
o imetniku živali oziroma prijavitelju,
o vrsti in številu poginulih živali,
navedba vrste živali, pasme, spola, starosti, teže in
identifikacijske številke, če ta obstaja,
datum in ura prevzema trupla,
osnovni anamnestični podatki: izpis podatkov iz dnevnika posegov in
zdravljenj na gospodarstvu, če ta obstaja, in sicer datum zadnjega
posega, diagnoza in podatki o veterinarski organizaciji ali
veterinarju, ki je zdravil žival oziroma opravljal posege,
izjava imetnika živali oziroma prijavitelja z osnovnimi podatki o
okoliščinah pogina živali, če je izjavo mogoče pridobiti.
Pri odvozu vseh ostalih živalskih odpadkov, ki se odvažajo iz
zbiralnice ali živilskih obratov, mora pošiljko spremljati spremno
potrdilo, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
vrsta živalskih odpadkov,
kategorija živalskih odpadkov,
količina in morebitna predhodna obdelava živalskih odpadkov,
izvor pošiljke (pošiljateljev naziv, naslov oziroma sedež),
izvajalec javne službe za zbiranje in prevoz živalskih
odpadkov,
prejemnik pošiljke (prejemnikov naziv, naslov oziroma sedež),
datum prevoza,
podpis pošiljatelja in odgovorne osebe javne službe za zbiranje in
prevoz živalskih odpadkov.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za pošiljke mesno-kostne
moke, ki se odpremlja iz kafilerije v sežigalnico.
Potrdilo iz tega člena mora izpolniti delavec izvajalca javne
službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov. Potrdilo se izda v
dveh izvodih, od katerih eden ostane imetniku živalskih odpadkov
ali prijavitelju, drug izvod pa spremlja živalske odpadke do
zbiralnice, objekta za obdukcijo živali, objekta za predelavo
živalskih odpadkov ali sežigalnice.
Pošiljke mesnih, mlečnih in jajčnih proizvodov ter proizvodov
vodnih organizmov, ki niso primerni za prehrano ljudi, so pa
pridobljeni iz živali ali živil živalskega izvora, ki so bila
ocenjena kot zdravstveno ustrezna, ter se prevažajo v obrat za
predelavo živalskih odpadkov, mora biti označena z deklaracijo, iz
katere je razviden izvor pošiljke in ime ter vrsta živalskih
odpadkov. Na zabojniku, cisterni, kartonski embalaži ali drugem
embalažnem materialu mora biti na vidno mesto pritrjena oznaka
»NI PRIMERNO ZA PREHRANO LJUDI!«. Črke morajo biti
velike najmanj 2 cm.
20. člen
(zbiranje in odvoz živalskih
odpadkov)
Odvoz živalskih odpadkov s kraja pogina oziroma
nastanka odpadkov do zbiralnice ali do obrata za predelavo
živalskih odpadkov mora biti opravljen v naslednjem času:
truplo živali je treba odpeljati najkasneje v 24 urah po prijavi
pogina, v poletnem času najkasneje v 12 urah;
trupla živali s cest, železniških postaj, naselij in javnih mest je
treba odpeljati takoj po prijavi pogina;
v primeru suma kužne bolezni je treba truplo takoj po prijavi
pogina odpeljati v objekt za obdukcijo živali.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik živali izjemoma zamrzne
manjše število poginule perutnine, kuncev, živali, ki se redijo
zaradi proizvodnje kož in krzna, poskusnih živali, rib in ptic, če
bi bil odvoz v roku iz prejšnjega odstavka ekonomsko neupravičen,
pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni. V tem primeru je treba
trupla poginulih živali hraniti v posebej za to namenjenih
zamrzovalnih omarah, ki so označene z napisom v rdeči barvi
»ŽIVALSKI ODPADKI«, in se smejo uporabljati samo za ta
namen. Zamrzovalne omare morajo biti iz takšnega materiala, da jih
je možno mokro čistiti in razkuževati. Odvoz zamrznjenih trupel
mora biti izveden najmanj vsakih sedem dni.
Živalske odpadke je treba odpeljati iz zbiralnic, objektov za
obdukcijo in živilskih obratov najkasneje v 24 urah, z izjemo
usnjarskih obratov, kjer je dovoljen odvoz v 48 urah.
Če se živalski odpadki zbirajo v zbiralnici dlje kot 24 ur, mora
biti zagotovljen prostor, ki je hlajen na temperaturo +4°C ali
manj oziroma mora biti zagotovljeno zamrzovanje živalskih
odpadkov.
Po odvozu živalskih odpadkov je treba prostor, zabojnik za
shranjevanje živalskih odpadkov oziroma zamrzovalno omaro
razkužiti.
IV. HIGIENSKO-TEHNIČNA UREDITEV
OBRATOV ZA ZBIRANJE, PREDELAVO IN SEŽIGANJE ŽIVALSKIH
ODPADKOV TER OBJEKTOV ZA OBDUKCIJO
21. člen
(odobritev in registracija)
Zbiralnice živalskih odpadkov, sežigalnice, obrati
za predelavo živalskih odpadkov z visokim in nizkim tveganjem ter
obrati, ki uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za
proizvodnjo hrane za hišne živali in proizvodnjo farmacevtskih in
tehničnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: obrati), morajo biti
odobreni in registrirani pri VURS ter izpolnjevati predpisane
pogoje iz tega pravilnika.
22. člen
(splošni pogoji za obrate)
Obrati morajo biti ločeni od strnjenega naselja, od
območja, ki je z urbanističnim načrtom predvideno za gradnjo
stanovanjskih objektov in od ostalih proizvodnih obratov (npr.
klavnice in živilsko-predelovalnih obratov).
V območje obrata spadajo zgradbe s pripadajočim zemljiščem, ceste
za dovoz in odvoz živalskih odpadkov, poti za zaposlene, dvorišča z
zelenicami ter naprave, ki služijo potrebam obrata.
Površina zemljišča mora ustrezati zmogljivosti, številu in
velikosti zgradb, tako da se zagotovi funkcionalna povezanost in
zadostna oddaljenost čistega od nečistega dela obrata.
Območje obrata mora biti ograjeno z najmanj 1,8 metra visoko
ograjo, ki preprečuje dostop nezaposlenim in živalim v območje
obrata. Vhod in izhod morata biti nadzorovana. Dvorišče in poti
morajo biti iz trdnega materiala (npr. beton, asfalt).
V obratu morajo biti priključki z zadostno kapaciteto vroče vode, s
temperaturo najmanj +83°C za zagotavljanje ustreznih higienskih
razmer in razkuževanje prostorov, opreme, prevoznih sredstev in
pribora.
V obratu morata biti zagotovljena prostor in ploščad za pranje in
razkuževanje vozil ter zabojnikov. Zagotovljena mora biti strešna
zaščita, betonski ali kovinski podstavek ali kanal za pranje vozil,
ki ima kanalizacijski sistem z ustrezno zmogljivostjo, prostor za
pribor in razkužila ter priključke za hladno in toplo vodo s
temperaturo najmanj +83°C.
Obrat mora imeti ustrezne čistilne sisteme in naprave, ki
zagotavljajo, da niso presežene predpisane emisijske vrednosti v
vodah, tleh in zraku ter preprečujejo širjenje patogenih
mikroorganizmov.
Če se v obratu opravlja tudi skladiščenje odpadkov, mora prostor za
skladiščenje izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zbiralnice
živalskih odpadkov.
23. člen
(ločitev čistega in nečistega dela
obrata)
V obratu za predelavo živalskih odpadkov morata
biti med seboj popolnoma ločena čisti in nečisti del obrata.
Zgradbe na območju obrata za predelavo morajo biti razporejene
tako, da je čisti del prostorsko ločen od nečistega dela.
Ceste in poti v obratu za predelavo se morajo deliti na nečiste
poti in čiste poti, ki se med seboj ne smejo križati. Nečiste poti
se uporabljajo za prevoz živalskih odpadkov v obrat, čiste poti pa
za prevoz končnega proizvoda iz obrata.
Postopek predelave mora biti načrtovan tako, da se prepreči
križanje čistih in nečistih poti oziroma onesnaženje končnega
proizvoda v katerikoli fazi predelave in skladiščenja.
24. člen
(nečisti del obrata)
Nečisti del obrata za predelavo živalskih odpadkov
predstavljajo:
klančina (rampa) za sprejem živalskih odpadkov;
prostor za obdukcijo;
prostor za izkoževanje živali;
skladišče za kože;
prostor in oprema za polnjenje destruktorja ter druga oprema za
obdelavo živalskih odpadkov;
garderobe, umivalnice in sanitarije za zaposlene iz nečistega dela
obrata;
prostor za razkuževanje vozil in kontejnerjev za prevoz živalskih
odpadkov.
Ob prehodu iz nečistega v čisti del obrata se mora delavec
preobleči v čisto delovno obleko, preobuti oziroma obutev predhodno
razkužiti.
Oprema in orodje v čistem in nečistem delu obrata morata biti
ločena.
Na vhodu v območje obrata in pri izhodu iz obrata ter izhodu iz
nečistega dela obrata morata biti nameščena razkuževalnik za
razkuževanje koles vozil, ki prevažajo živalske odpadke in
razkuževalnik za razkuževanje obutve osebja. Razkuževalnike je
treba redno vzdrževati ali menjavati in o tem voditi evidenco.
25. člen
(čisti del obrata)
Čisti del obrata za predelavo živalskih odpadkov
predstavljajo:
upravno poslopje (poslovni prostori), ki je lahko tudi zunaj
območja obrata;
proizvodni prostori z napravo za toplotno obdelavo živalskih
odpadkov, kjer se odpadki predelujejo;
prostori za skladiščenje končnih proizvodov;
prostori za skladiščenje materiala za pakiranje;
kontrolni laboratorij;
prostor za uradnega veterinarja;
prostor za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev, ki prevažajo
končne proizvode;
garderobe, umivalnice in sanitarije.
26. člen
(naprave za predelavo živalskih
odpadkov)
V obratih, kjer se izvaja toplotna obdelava
živalskih odpadkov, mora biti naslednja oprema:
naprave za merjenje temperature in pritiska na kritičnih
točkah;
naprave, ki nepretrgoma beležijo rezultate meritev;
ustrezen varnostni sistem, ki onemogoča previsoko segrevanje.
Vsi instrumenti morajo biti umerjeni najmanj enkrat letno.
27. člen
(higienska ureditev proizvodnih in
pomožnih prostorov)
Proizvodni in pomožni prostori ter oprema v obratih
za predelavo živalskih odpadkov, sežigalnicah in obratih, ki
uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za proizvodnjo
hrane za hišne živali in proizvodnjo farmacevtskih in tehničnih
proizvodov morajo biti urejeni in vzdrževani tako, da:
so stene, tla in stropi prostorov iz materialov, ki so odporni
proti obrabi in koroziji ter omogočajo higiensko vzdrževanje
prostorov;
so tla iz trdnega materiala, gladka in neprepustna, vendar ne
spolzka; proti iztoku morajo imeti najmanj 2% padec;
so stiki med stenami in tlemi zaobljeni;
so vogali stebrov in drugi robovi, ki so izpostavljeni udarcem,
zaščiteni s kotniki iz nerjaveče pločevine, ki morajo biti izdelani
v isti ravnini kot stenska površina;
so stene gladke in svetle, obložene z gladkim materialom, ki ga je
mogoče mokro čistiti in razkuževati, v proizvodnih prostorih do
višine 3 metrov, v skladiščih pa do višine skladiščenja;
so proizvodni prostori ustrezno dnevno oziroma umetno osvetljeni z
najmanj 220 lx, ostali prostori pa 110 lx;
je oprema iz obstojnega materiala, ki ne rjavi in se lahko
učinkovito čisti ter razkužuje;
so vsi prostori in dvorišče kanalizirani (razen za meteorne vode)
ter preko sifoniziranih odtokov priključeni na sistem čiščenja
odpadne vode, preko katerega gredo odplake v sistem
kanalizacije;
so okna zaščitena z gostimi mrežami proti insektom;
so vsi prostori zavarovani pred glodalci in pticami;
so prostori opremljeni z napravami za pranje in sredstvi za
čiščenje.
V proizvodnih prostorih obrata mora biti na primernem mestu
umivalnik za roke s toplo in mrzlo vodo, opremljen s posodo s
tekočim milom in razkužilom, papirnatimi brisačami in posodo za
odpadke.
Za zavarovanje vodovoda pred onesnaženjem zaradi negativnega tlaka
v vodovodnem omrežju, morajo biti na vseh iztokih za hladno in
toplo vodo ventili proti povratni sifonaži. Ventile proti povratni
sifonaži je treba namestiti neposredno za pipo oziroma drugo vrsto
priključka, v naslednjih primerih:
če imajo pipe navoje ali druge priključke, na katere se pritrdijo
gumijaste ali plastične cevi za pranje;
če so konci cevi potopljeni v vodo oziroma, če je njihova iztočna
odprtina pod vodno gladino v posodi.
Vsa kemična sredstva, ki se uporabljajo v obratu (npr. razkužila,
čistila, insekticidi, rodenticidi), morajo biti shranjena v
posebnih zaklenjenih prostorih ali omarah.
28. člen
(ureditev prostorov za osebje)
Obrat mora imeti urejene garderobe, umivalnice in
sanitarije za zaposlene, in sicer posebej za moške in posebej za
ženske, ločeno za čisti in nečisti del obrata.
Zaposleni v proizvodnih prostorih morajo imeti dve ločeni omari, in
sicer omaro za osebno obleko in obutev ter posebno omaro za delovno
obleko in obutev. Omare morajo biti kovinske. Garderobe morajo
imeti urejeno naravno ali umetno prezračevanje.
V sklopu garderob mora biti urejeno ločeno sprejemanje in izdajanje
čiste in umazane delovne obleke.
V sklopu garderob mora biti urejena umivalnica za vzdrževanje
osebne higiene zaposlenih, ki mora imeti urejeno naravno ali umetno
prezračevanje. V umivalnici mora biti na vsakih 10 zaposlenih
delavcev v eni izmeni zagotovljen en umivalnik za roke in ena
kabina s prho.
Stranišča, posebej za moške in posebej za ženske, morajo biti
gradbeno ločena od garderob in umivalnic. V obratih, kjer so
garderobe oddaljene od proizvodnih prostorov, morajo biti stranišča
v neposredni bližini slednjih, ločena od proizvodnih prostorov s
posebnim vmesnim (tampon) prostorom. Stranišča morajo biti
opremljena z umivalnikom za roke s toplo in hladno vodo, posodo s
tekočim milom, papirnatimi brisačami in posodo za odpadke.
29. člen
(pogoji za zbiralnice odpadkov)
Zbiralnica mora izpolnjevati splošne pogoje iz 22.
člena tega pravilnika.
Delovni in pomožni prostori zbiralnice ter prostori za osebje
morajo biti urejeni v skladu s 27. in 28. členom tega
pravilnika.
30. člen
(pogoji za objekte za obdukcijo)
Objekt za obdukcijo mora biti registriran pri VURS
in izpolnjevati pogoje iz 22., 31. in 32. člena tega
pravilnika.
Objekt za obdukcijo je lahko samostojen ali organiziran v okviru
zbiralnice ali obrata za predelavo živalskih odpadkov.
31. člen
(prostori in naprave v objektu za
obdukcijo)
Objekt za obdukcijo mora imeti naslednje prostore
in naprave:
prostor za obdukcijo;
prostor za razkuževanje in sterilizacijo opreme in pribora;
garderobo z omaricami za shranjevanje osebne obleke in obutve,
umivalnico, prho, stranišče in garderobo za delovno obleko in
obutev v skladu z 28. členom tega pravilnika;
prostor za shranjevanje živalskih odpadkov z ustrezno hladilno
napravo za ohlajevanje prostora na +4 °C ali zamrzovanje
trupel;
shrambo za dezinfekcijsko opremo;
ploščad za razkuževanje vozil.
Delovni in pomožni prostori objekta za obdukcijo, prostori za
osebje in njihova ureditev morajo biti urejeni v skladu s 27. in
28. členom tega pravilnika. Osvetlitev na mestu sekcije mora biti
550 lx, na mestu delovnega procesa 300 lx, v ostalih prostorih pa
110 lx. Na vhodu v prostor za obdukcijo mora biti nameščen
razkuževalnik za obutev.
Na vhodu v območje objekta za obdukcijo, pri izhodu ter izhodu iz
nečistega dela obrata morata biti nameščena razkuževalnik za
razkuževanje koles vozil in razkuževalnik za obutev osebja.
Razkuževalnike je treba redno vzdrževati oziroma menjati razkužila
in o tem voditi evidenco.
32. člen
(oprema in pribor v objektu za
obdukcijo)
V objektu za obdukcijo mora biti najmanj naslednja
oprema in pribor:
miza za sekcijo živali;
dva kompleta instrumentov za raztelešanje živali;
hladilnik oziroma zamrzovalnik za hrambo patološkega materiala,
namenjenega za diagnostično preiskavo;
oprema za sterilizacijo delovne obleke, obutve, opreme in
instrumentov;
omarica za sekcijski pribor in steklovino;
kovinska miza za odlaganje vzorcev;
dvigalo za trupla;
tehtnica za trupla;
naprava za čiščenje in razkuževanje prostorov ter opreme;
omarica za shranjevanje razkužil in ostalih kemičnih sredstev;
umivalnik za roke s priključkom za toplo in hladno vodo, ki mora
biti urejen tako, da se pipe lahko odpira samo na pritisk z nogo
ali s fotocelico. Posoda s tekočim milom mora biti pritrjena na
umivalnik oziroma mora biti v njegovi bližini. Nameščene morajo
biti papirnate brisače, razkužilo in posoda za odpadke.
33. člen
(posebni pogoji za obrate, ki
uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za pripravo hrane
za hišne živali, farmacevtskih in tehničnih proizvodov)
Poleg splošnih pogojev glede higiensko-tehnične
ureditve po tem pravilniku morajo obrati, ki uporabljajo živalske
odpadke z nizkim tveganjem za proizvodnjo hrane za hišne živali,
farmacevtskih in tehničnih proizvodov, zagotavljati:
ustrezne prostore in opremo za neškodljivo odstranjevanje
neuporabljenih surovin, ki ostanejo po proizvodnji hrane za hišne
živali, farmacevtskih in tehničnih proizvodov, oziroma zagotoviti
odvoz teh odpadkov v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali v
sežigalnico;
ustrezne pogoje za neškodljivo odstranjevanje odpadnega materiala
živalskega izvora, ki nastane oziroma ostane pri proizvodnem
procesu, in se ga ne da uporabiti za prehrano živali zaradi zaščite
zdravja ljudi ali živali.
Odpadni material se mora neškodljivo predelati v kafileriji ali v
sežigalnici v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega
pravilnika.
V. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENE
USTREZNOSTI PREDELANIH ŽIVALSKIH ODPADKOV
34. člen
(higienski pogoji za predelavo
živalskih odpadkov)
Živalski odpadki morajo biti, glede na stopnjo
tveganja za zdravje ljudi in živali, obdelani v skladu s Prilogo 1
oziroma Prilogo 2, ali sežgani v sežigalnici.
Živalske odpadke je potrebno predelati v čim krajšem času, in sicer
najkasneje v 72 urah po prispetju v obrat za predelavo živalskih
odpadkov. Do začetka predelave morajo biti odpadki shranjeni v
posebnem prostoru, hlajenem do +4 °C ali zamrznjeni in
zaščiteni pred zunanjimi vplivi.
Kože, ki se izločijo v postopku predelave, je treba nasoliti z
natrijevim kloridom in z njimi ravnati v skladu s predpisom, ki
ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in promet proizvodov
živalskega izvora, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, s katerimi
se lahko prenese živalska kužna bolezen.
35. člen
(splošne mikrobiološke zahteve za
končne proizvode)
Po predelavi živalskih odpadkov z visokim tveganjem
morajo biti vzorci končnega proizvoda, odvzeti neposredno po
termični obdelavi, prosti bakterijskih spor Clostridium perfringens
v 1g končnega proizvoda.
Vzorci končnih proizvodov po obdelavi odpadkov z nizkim in visokim
tveganjem, odvzeti ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu,
morajo izpolnjevati naslednje mikrobiološke pogoje:
Salmonella: odsotnost v 25 g: n=5, c=0, m=0, M=0;
Enterobacteriaceae: n=5, c=2, m=10, M=3x102 v 1 g končnega
proizvoda,
pri čemer je:
n = število enot, ki sestavljajo vzorec;
m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so
ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega
vrednosti m;
M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so
neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak
vrednosti M ali več;
c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med
m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod
pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali
manj.
36. člen
(posebni pogoji za hrano za hišne
živali)
Obdelava in pogoji proizvodnje hrane za hišne
živali, za katere se kot surovina uporabijo samo živali, vključno z
ribami, ki niso namenjene za prehrano ljudi, morajo biti v skladu s
predpisom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in promet
proizvodov živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi, s
katerimi se lahko prenese živalska kužna bolezen.
37. člen
(pogoji za maščobe iz živalskih
odpadkov)
Maščobe, pridobljene iz živalskih odpadkov, morajo
biti predelane tako, da je zagotovljena toplotna obdelava na način,
ki prepreči širjenje živalskih kužnih bolezni.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti maščobe, ki so
pridobljene iz živalskih odpadkov prežvekovalcev, predelane na
način, predpisan v Prilogi 3, ki je sestavni del tega
pravilnika.
VI. ZAGOTAVLJANJE VETERINARSKEGA
REDA IN NOTRANJA KONTROLA V OBRATIH ZA PREDELAVO ŽIVALSKIH
ODPADKOV
38. člen
(zagotavljanje veterinarskega reda v
obratih za predelavo živalskih odpadkov)
Nosilec dejavnosti mora v obratu za predelavo
živalskih odpadkov zagotoviti:
čimprejšnjo predelavo in ustrezno skladiščenje prispelih živalskih
odpadkov v skladu s 34. členom tega pravilnika;
čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev in zabojnikov za prevoz
živalskih odpadkov po vsakokratni uporabi;
vzdrževanje razkuževalnikov za razkuževanje gum in obutve ljudi na
izhodu iz nečistega dela obrata ter iz območja obrata;
zadostno število čistih delovnih oblek v vsaki izmeni, ki se morajo
razločevati in ločeno prati za zaposlene v čistem in nečistem delu
obrata;
da si delavci pri prehodu iz nečistega v čisti del obrata
preoblečejo delovno obleko in preobujejo ali razkužijo obutev;
ločeno uporabo opreme in orodja v čistem in nečistem delu
obrata;
izvajanje sistematične dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije
(v nadaljnjem besedilu: DDD) v obratu ter izvajanje ukrepov za
preprečevanje dostopa pticam;
čiščenje odpadne vode iz nečistega dela v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo okolja, da se uničijo patogeni mikroorganizmi in
onemogoči obremenjevanje okolja z različnimi onesnaževalci;
izvajanje odrejenih ukrepov.
39. člen
(notranja kontrola v obratih za
predelavo živalskih odpadkov)
Če obrat za predelavo živalskih odpadkov nima
laboratorija za lastno kontrolo zagotavljanja zdravstvene
ustreznosti proizvodov, mora uporabljati zunanji laboratorij
NVI.
Obrati za predelavo odpadkov z visokim in nizkim tveganjem in
obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali morajo imeti
vzpostavljen tudi ustrezen sistem notranjih kontrol po načelu
ugotavljanja kritičnih točk.
Nosilci dejavnosti obratov iz prejšnjega odstavka morajo:
ugotavljati in nadzirati kritične kontrolne točke v obratu;
jemati reprezentativne vzorce vsake serije proizvodnje zaradi
preverjanja skladnosti z mikrobiološkimi standardi iz 35. člena
tega pravilnika in ugotavljanja prisotnosti fizikalnih in kemičnih
škodljivih ostankov;
voditi evidenco o rezultatih laboratorijskih preiskav in lastnih
kontrol, ki jih morajo hraniti najmanj tri leta;
uvesti sistem, ki zagotavlja povezavo vsake serije, oddane v
promet, s časom proizvodnje.
40. člen
(ukrepanje nosilca dejavnosti v
primeru zdravstveno neustreznih proizvodov)
Če rezultati analiz odvzetih vzorcev v sistemu
notranjih kontrol niso zdravstveno ustrezni, je dolžan nosilec
dejavnosti:
nemudoma obvestiti uradnega veterinarja in ga seznaniti z vsemi
podrobnostmi glede vzorca in serije, iz katere je bil vzorec
odvzet,
ugotoviti možne vzroke, ki so privedli do nepravilnosti,
zagotoviti, da proizvod, za katerega obstaja sum, da ni zdravstveno
ustrezen, ne gre v promet oziroma, če je že v prometu, proizvod iz
prometa vzeti;
zdravstveno neustrezen proizvod predelati ali neškodljivo uničiti
pod neposrednim nadzorom uradnega veterinarja,
povišati pogostost vzorčenja in preverjanja delovanja proizvodne
linije,
izvesti dekontaminacijo in čiščenje v predelovalnem obratu,
pregledati dokumentacijo surovin vse do končnih proizvodov.
VII. VETERINARSKI NADZOR
41. člen
(veterinarski nadzor v obratih)
Veterinarski nadzor obsega preverjanje:
notranje kontrole v obratu,
veterinarskega reda v obratu,
laboratorijskih preiskav,
razkuževanja vozil in opreme,
predpisanih higienskih pogojev pri prevozu, predelavi in
odstranjevanju odpadkov,
mikrobioloških preiskav proizvodov po predelavi živalskih
odpadkov,
predpisanih evidenc in registrov,
izpolnjevanja ostalih pogojev iz tega pravilnika.
Mikrobiološke preiskave iz šeste alinee prejšnjega odstavka morajo
biti izvedene po mednarodno priznanih metodah.
Če obstaja več mednarodno priznanih metod, se uporabljajo metode,
ki so priznane s predpisi v Evropski Uniji.
V obratih, kjer se predeluje živalske odpadke sesalcev, mora
veterinarski nadzor obsegati tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev
iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za naslednje obrate za
predelavo živalskih odpadkov z nizkim tveganjem:
obrate za predelavo živalskih odpadkov za pripravo hrane za hišne
živali;
obrate za predelavo razmaščenih kosti za proizvodnjo želatine;
obrate za predelavo živalskih kož za proizvodnjo želatine,
kolagena, hidroliziranih beljakovin, kopit in dlake;
obrate za predelavo žlez, tkiv in organov za uporabo v farmacevtski
industriji;
obrate za predelavo krvi in krvnih produktov;
obrate za predelavo mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni
prehrani ljudi;
obrate za predelavo živalskih odpadkov, ki ne izvirajo iz tkiv
sesalcev, z izjemo ocvirkov, ki nastanejo v takšni proizvodnji;
obrate za predelavo živalskih odpadkov za proizvodnjo proizvodov,
za katere se lahko zagotovi, da ne bodo vstopili v prehrambeno
verigo ljudi ali živali, in ne bodo uporabljeni kot gnojilo.
Določbe preverjanja iz tretjega odstavka tega člena ne veljajo tudi
v primeru, ko se živalski odpadki uporabijo za namene iz prvega
odstavka 10. člena tega pravilnika.
Če se v okviru nadzora ugotovijo nepravilnosti, mora uradni
veterinar nemudoma ukrepati skladno s svojimi pristojnostmi in
poskrbeti, da se nepravilnosti nemudoma odpravijo. Nosilec
dejavnosti je v tem primeru dolžan ravnati v skladu z drugo do
šesto alineo prejšnjega člena in odločbo uradnega veterinarja z
inšpekcijskimi pooblastili.
VIII. EVIDENCE
42. člen
(evidence pri zbiranju odpadkov)
Osebe, ki opravljajo dejavnost zbiranja živalskih
odpadkov, so dolžne voditi evidenco o:
vrsti in količini zbranih živalskih odpadkov;
povzročiteljih živalskih odpadkov;
količini in vrsti živalskih odpadkov, oddanih predelovalnim
obratom;
opravljenih DDD ukrepih;
opravljenih čiščenjih in razkuževanjih prevoznih sredstev;
opravljenih menjavah razkužila v razkuževalnikih za prevozna
sredstva in osebje.
Evidence iz prejšnjega odstavka morajo biti na vpogled uradnemu
veterinarju.
43. člen
(evidence pri predelavi in
neškodljivem odstranjevanju odpadkov)
Nosilec dejavnosti predelave je dolžan voditi
evidence o:
količini in vrsti sprejetih živalskih odpadkov, datumu prihoda in
povzročiteljih teh odpadkov;
opravljenih mikrobioloških in ostalih analizah končnega proizvoda
ter njihovih rezultatih;
opravljenih mikrobioloških analizah vode v obratu;
uporabljenih analitičnih metodah in laboratorijih, ki so opravili
analizo;
opravljenih kontrolah proizvodnje s pomočjo sistema kritičnih
kontrolnih točk in o izvedenih korekcijskih ukrepih;
opravljenih ponovnih predelavah proizvoda zaradi zdravstvene
neustreznosti;
opravljenih čiščenjih in razkuževanju prevoznih sredstev;
opravljenih menjavah razkužila v razkuževalnikih za prevozna
sredstva in osebje;
opravljenih DDD ukrepih;
količini in vrsti končnega proizvoda, oddanega v promet, nadaljnjo
predelavo, sežig ali zakopavanje.
Nosilec dejavnosti sežiganja živalskih odpadkov je dolžan voditi
evidenco o količini in vrsti sprejetih živalskih odpadkov, datumu
prihoda in povzročiteljih teh odpadkov ter datumu njihovega
sežiga.
Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti na
vpogled uradnemu veterinarju.
44. člen
(evidence uradnega veterinarja)
Uradni veterinar mora o opravljenih pregledih v
obratu pod veterinarskim nadzorom voditi evidence o:
opravljenih rednih ter izrednih pregledih,
odvzetih uradnih vzorcih in rezultatih analiz,
ugotovljenih nepravilnostih in pomanjkljivostih,
izvedenih ukrepih v obratu.
45. člen
(hramba evidenc)
Evidence iz 42., 43. in 44. člena tega pravilnika
je treba hraniti najmanj tri leta.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(prehodne določbe)
Obstoječa spremna potrdila se morajo uskladiti z
določbami tega pravilnika najkasneje do 30. septembra 2003.
Določbe prvega in tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika se ne
uporabljajo za obstoječe obrate za predelavo živalskih odpadkov z
nizkim in visokim tveganjem.
Obstoječi obrati za predelavo živalskih odpadkov z nizkim in
visokim tveganjem, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega
pravilnika, so lahko v sklopu klavnice oziroma živilskega obrata
samo, če gre za popolnoma ločen objekt, ob upoštevanju pogojev iz
tega pravilnika.
Obstoječi obrati se morajo prilagoditi s prvo do osmo alineo prvega
odstavka 27. člena, 28. členom in 29. členom tega pravilnika
najkasneje do 31. decembra 2003.
Obstoječi obrati za predelavo živalskih odpadkov z nizkim in
visokim tveganjem morajo uvesti sistem notranjih kontrol iz 39.
člena tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2003.
Ne glede na prejšnji odstavek se začne druga alinea tretjega
odstavka 39. člena tega pravilnika uporabljati 30. junija 2003.
Določba tretjega odstavka 41. člena tega pravilnika se
začne uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski
Uniji.
47. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha
uporabljati Pravilnik o načinu neškodljivega odstranjevanja
živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora ter o pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati objekti in oprema za zbiranje, neškodljivo
odstranjevanje in ugotavljanje vzroka pogina ter prevozna sredstva
za prevoz živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora (Uradni
list SFRJ, št. 53/89).
48. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 22. novembra
2002. |
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
SOGLAŠAM!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister za zdravje
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI