Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Novice


Aktualne novice 11. 5. - 15. 5. 2026

Sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026 bo zaradi širine posegov in medsebojne povezanosti posameznih rešitev potreboval sistematično obravnavo sprememb več zakonov po vsebinskih sklopih. Zato zakon tudi določa posebej začetek veljavnosti posameznega predloga.

Za znižanje davka na dodano vrednost določbe določajo, da bo znižana stopnja 5% veljala za naslednja živila: pšenična moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor, izdelki, ki so prilagojeni specifičnim zdravstvenim, presnovnim ali fiziološkim potrebam posameznika, zaradi katerih ta potrebuje posebna živila za preprečevanje zdravstvenih težav. Znižani davek na dodano vrednost pa bo veljal tudi za semena, sadike, gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.

Za izvedbo tega dela zakona so potrebne spremembe Priloge 1 in Priloge 4, kjer ima Ministrstvo za finance časa 1 mesec, da te priloge uskladi s predlogom zakona. Spremenjeni Priloga I in Priloga IV ZDDV-1 se začneta uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Zakon mora po pravilih obravnavati sedaj še Državni svet. Potem pa se bo zakon objavil na Pravno informacijskem sistemu RS, podokno Uradni list RS. Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon na današnji dan še ni bil objavljen v Uradnem listu. 

Zakon je dostopen na povezavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).


Poročilo o razvoju – pomembno je od izvajalcev preiti med ustvarjalce
Slovenija se uvršča med države z visoko kakovostjo življenja, vendar z vse bolj izrazitimi razvojnimi tveganji za prihodnost. To ugotavlja objavljeno Poročilo o razvoju 2026, ki ga je objavil UMAR.

V času naraščajočih globalnih negotovosti, pospešenega tehnološkega napredka in izrazitih demografskih sprememb postajajo nizka družbena kohezija ter podpovprečna ustvarjalnost in odzivnost na spremembe vse izrazitejši omejitveni dejavniki razvoja. Slovenija še naprej (pre)počasi zmanjšuje zaostanek pri produktivnosti, ki ostaja ključna omejitev hitrejšega gospodarskega dohitevanja razvitejših držav, ob tem pa se povečujejo tudi pritiski na konkurenčnost gospodarstva. 

Poslovni sektor svoje konkurenčne prednosti še naprej temelji predvsem na tradicionalnih poslovnih modelih, kar omejuje prehod v višjo razvojno fazo. Podjetja vse bolj zaostajajo pri uvajanju naprednejših tehnologij (industrija 4.0), torej pri prehodu v podatkovno podprto poslovanje in pri intenzivnejši avtomatizaciji proizvodnje in poslovanja, kar kaže tudi nazadovanje pri uporabi umetne inteligence – tako v proizvodnih procesih in še posebej pri avtomatizaciji in podpori odločanju. 

Največji izziv ostaja uvajanje novih poslovnih modelov in razvoj kompleksnejših, diferenciranih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, ki temeljijo na prebojnih inovacijah. Pritisk proizvodnih procesov in življenjskega sloga na naravne vire je v Sloveniji večji kot v večini evropskih držav in se kljub ambicioznim ciljem ne zmanjšuje, kar še povečuje podnebna tveganja; kakovost voda in tal je razmeroma dobra, večji izziv pa ostaja kakovost zraka.

Več v poročilu na povezavi Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026 

EUDR - objavljen paket poenostavitev in ključne novosti
Evropska komisija je objavila paket poenostavitev za Uredbo EU o preprečevanju krčenja gozdov (EUDR). Namen je podpreti deležnike pri pripravah na začetek uporabe uredbe do konca leta 2026.

Paket vključuje naslednje ključne elemente:
posodobljena vprašanja in odgovore (FAQ, 5. verzija) ter smernice;
osnutek delegiranega akta s prilogo o področju uporabe proizvodov, ki je zdaj odprt za štiritedensko obdobje javnih pripomb (do 1. junija), skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije o metodologiji, na kateri temeljijo predlagane spremembe;
poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu;
osnutek izvedbenega akta o informacijskem sistemu, ki bo poslan predstavnikom držav članic v odboru EUDR.

Vzporedno Komisija posodablja informacijski sistem EUDR, da bo ta odražal spremembe, uvedene z revidirano uredbo, ter hkrati izboljšal uporabniško prijaznost sistema. 
Na voljo so tudi posodobljene infografike dobavnih verig EUDR (3. verzija), ki na praktičen način ponazarjajo različne scenarije v dobavnih verigah.

Glavne predvidene novosti vključujejo:
poenostavljen obrazec izjave za mikro in male primarne operaterje, usklajen z obstoječim formatom izjave o skrbnem pregledu;
prostovoljno možnost združevanja določenih podatkov in izjav;
razširitev in omejitev uporabe določenih proizvodov (npr. razširitev tudi na topno (instant) kavo in nekatere derivate palmovega olja);
posodobljene tehnične specifikacije za avtomatizirane aplikacijske vmesnike;
rezervni načrt za primere nepredvidene nedosegljivosti sistema.

Iz vsebine dokumentov dodatno jasno izhaja, da iz zahtev EUDR niso zajeti:
palete, zaboji in škatle (za enkratno ali večkratno uporabo), ki se uporabljajo izključno za podporo, zaščito ali prevoz drugega proizvoda,
embalaža iz celuloze in papirja (za enkratno ali večkratno uporabo), kadar se uporablja izključno za podporo, zaščito ali prevoz drugega proizvoda,
spremljevalni materiali (npr. promocijski in informativni materiali), kadar zgolj spremljajo drug proizvod ali se razdeljujejo brezplačno.

Kombinirani ukrepi poenostavitve naj bi podjetjem po podatkih Komisije zmanjšali letne stroške skladnosti za 75 %. Znižanje stroškov bo posebej izrazito za mikro in male primarne proizvajalce, podjetja, ki se oskrbujejo iz držav z nizkim tveganjem ter akterje v nadaljnjih fazah dobavnih verig.

Slovenija začenja pripravo novega NEPN 2030–2040
Slovenija pričenja s pripravo novega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) za obdobje 2030–2040, skupaj s pripadajočimi strokovnimi podlagami. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vabi splošno in strokovno javnost k aktivnemu sodelovanju v javnem posvetovanju o zasnovi dolgoročnih scenarijev, ki bodo ključna strokovna podlaga za prihodnjo energetsko in podnebno politiko.

NEPN je osrednji akcijsko strateški dokument za usmerjanje energetske in podnebne politike države, ki desetletno obdobje obravnava v povezavi z dolgoročnimi podnebnimi cilji. Države članice so dolžne Evropski komisiji do 1. januarja 2028 predložiti osnutek novega NEPN, dokončno sprejeti in priglasiti dokument pa do 1. januarja 2029. 

Za obveščanje in vključevanje javnosti je vzpostavljena nova spletna stran NEPN (2030–2040), ki bo služila kot osrednje mesto za objavo vseh informacij o poteku priprave dokumenta. 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.