Evropska komisija je objavila tretje letno poročilo o izvajanju in izvrševanju trgovinske politike EU. Slovenija aktivno sodeluje na ravni EU pri oblikovanju skupne trgovinske politike in podpira vsa prizadevanja Evropske komisije, da bi bila evropska podjetja bila čim bolj ozaveščena o možnostih, ki jih prinaša skupna trgovinska politika EU.   

Leta 2022 je trgovina med EU in njenimi partnericami, s katerimi ima sklenjene sporazume o prosti trgovini (brez energentov), presegla trgovino med EU in vsemi ostalimi partnericami.

Vrednost trgovine EU, ki poteka na podlagi sporazumov o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami, je leta 2022 prvič presegla dva bilijona evrov (2434 milijard evrov v letu 2022, povečanje glede na 1891 milijard v predhodnem letu). Trgovina z 20 najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami, s katerimi ima EU sklenjene sporazume, se je v povprečju povečala za skoraj 30 odstotkov.

Komisija je v sodelovanju z državami članicami in podjetji odpravila tudi 31 trgovinskih ovir v 19 tretjih državah. Odprava ovir v zadnjih petih letih je samo v letu 2022 omogočila dodatnih sedem milijard evrov izvoza EU.

Sporazumi so zagotovili tudi boljše varstvo okolja in pravic delavcev, pomagali so ohranjati trgovino in naložbe v težavnem svetovnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo rastoči geopolitični izzivi.

Sporazumi o prosti trgovini krepijo izvoz, odpornost in diverzifikacijo

Trgovinski sporazumi so še naprej poganjali gospodarsko rast in krepili odpornost dobavnih verig, saj so omogočili:

• ustvarjanje novih izvoznih priložnosti za proizvajalce in kmete iz EU: na primer, na podlagi sporazumov o prosti trgovini se je izvoz farmacevtskih izdelkov iz EU v Vietnam povečal za 152 odstotkov, izvoz avtomobilov in rezervnih delov v Južno Korejo za 217 odstotkov, izvoz mesa iz EU v Kanado za 136 odstotkov, izvoz storitev iz EU v Kanado pa za 54 odstotkov.
• izvoz 670 000 malim in srednje velikim podjetjem EU, ki izvažajo v države, s katerimi ima EU sklenjene sporazume;
• zagotavljanje dostopa do pomembnih surovin in zmanjšanje prevelike odvisnosti od ene same države: v prvih petih letih sporazuma med EU in Kanado (angleško The EU-Canada Comprehensive Economic and Trade Agreement - CETA) se je uvoz kritičnih surovin v EU iz Kanade povečal za 56 odstotkov v primerjavi z 25 odstotno rastjo uvoza teh surovin iz drugih virov. Kritične surovine so bistvenega pomena za zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva EU.

Odprava ovir in napredek pri reševanju sporov

Podjetja lahko Evropski komisij prijavijo trgovinske ovire, s katerimi se soočajo na tretjih trgih, preko Enotne vstopne točke (angleško: Single entry point). 

V letu 2022 je bilo v podatkovni zbirki Evropske komisije »Dostop do trgov« (angleško »Access2Markets«) vključenih 448 aktivnih trgovinskih ovir v 64 tretjih državah. Te informacije so lahko dragocene za podjetja, kadar poslujejo v zadevnih državah.

Komisija, v sodelovanju z državami članicami in deležniki, je leta 2022 v 19 partnerskih državah odpravila 31 trgovinskih ovir. To prispeva k povečanju izvoza EU v pomembnih sektorjih, kot so na primer agroživilski, farmacevtski, zdravstveni in sektor kozmetike.

Pri odpravi ovir je bila uporabljena kombinacija različnih strategij in instrumentov, vključno z diplomatskimi prizadevanji in institucionalnim okvirom na podlagi dvostranskih trgovinskih sporazumov in v okviru Svetovne trgovinske organizacije (angleško World Trade Organisation - WTO).

Komisija pri odpravljanju trgovinskih ovir tesno sodeluje z državami članicami in deležniki EU. To počne v okviru Partnerstva za dostop na trg.

Primer uspešnega reševanja sporov je na primer ZDA, kjer so bile odpravljene dolgotrajne ovire za uvoz proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, in Kostarika, ki je odpravila davek na pivo, uvoženo iz EU, v višini 10 odstotkov (ki je prej veljal 10 let). Več informacij o drugih odpravljenih ovirah je na voljo v poročilu o izvajanju in izvrševanju trgovinske politike EU.

Pri WTO se je nadaljevalo reševanje sporov. EU je sprožila štiri nove spore, vključno s prvim proti Združenemu kraljestvu, in sicer zaradi diskriminatorne sheme subvencij za zeleno energijo. Ta spor je bil z medsebojnim dogovorom rešen v le štirih mesecih. Prav tako je EU zmagala v sporu s Turčijo zaradi diskriminatornih praks na področju farmacevtskih izdelkov in zdaj spremlja njene korake v smeri zagotavljanja skladnosti.

Spodbujanje trajnostnosti

EU je napredovala tudi pri vprašanjih dela in okolja v okviru sporazumov, ki vključujejo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju. Japonska in Južna Koreja sta v okviru tega dela ratificirali temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (angleško International Trade Organisation – ILO), predvidene v njunih trgovinskih sporazumih z EU. Zaradi tesnejšega sodelovanja s Perujem in Kolumbijo sta ti državi začeli pregled svoje delovnopravne zakonodaje.

Novi instrumenti, ki imajo vpliv tudi na trgovino

V letu 2022 je EU sprejela tri nove samostojne instrumente, ki vplivajo tudi na trgovino. Instrumenti omogočajo učinkovitejše ukrepanje zoper gospodarsko prisilo (instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov) in zagotovitev ali ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev (instrument za mednarodno javno naročanje in uredba o tujih subvencijah), ki dopolnjujejo obstoječa mednarodna pravila.

Brezplačna spletna platforma "Dostop do trgov" (angleško »Access2Markets«)

Prednosti trgovinskih sporazumov EU so še posebej pomembe za mala in srednje velika podjetja (ki predstavljajo 93odstotkov izvoznikov EU), ko iščejo nove poslovne priložnosti v tujini.

Več konkretnih informacij glede sporazumov o prosti trgovini EU je na voljo na brezplačni platformi Evropske komisije Access2Markets.

Platforma »Access2markets« vključuje praktične informacije, ki jih podjetja potrebujejo pri poslovanju v tujini, vključno s carinami, davki in postopki za 135 izvoznih trgov. Od začetka delovanja oktobra 2020 je pritegnila več kot pet milijonov obiskovalcev. Platforma Access2Markets se je razvila v širšo platformo, ki vključuje več trgovinskih orodij – poleg informacij o uvažanju in izvažanju blaga, statističnih podatkov, Orodja za samoocenjevanje pravil o poreklu (ROSA), Orodja glede javnih naročil v mednarodnih zavezah (»Access2Procurement«),  vključuje tudi novo orodje, t. i. trgovinskega pomočnika, namenjeno storitvam in naložbam za Kanado in Združeno kraljestvo (Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport)

Seminar za usposabljanje o uporabi spletne platforme Access2Markets, 5. 12. 2023