Na dvodnevnem srečanju bodo predavatelji iz prakse obdelali konkretne predloge dobre prakse in predstavili načine, kako se izogniti sporom in zahtevkom, ki izvirajo iz gradbenih projektov. Dogodek je na eni strani namenjen investitorjem in na drugi izvajalcem: projektantom, nadzornikom in inženirjem, saj se ob perečih vprašanjih velik poudarek daje ravno dobremu sodelovanju vseh udeležencev pri gradnji. Poseben poudarek bo tudi na zakoniti izvedbi gradbenih projektov, financiranih iz javnih ali iz evropskih sredstev, ter na pravilni izvedbi gradbenih projektov, ki se izvajajo na podlagi pogodb FIDIC.

Slovenija je pogumno pričela s programom energijske prenove obstoječih stavb. Posebno mesto v okviru prenove zavzemajo javne stavbe in sicer je predvidena prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožje vlade letno (letno med 15.000 in 25.000 m2) ter prenova 1,8 milijonov m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023, za kar je tudi predvideno sofinanciranje v Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike (OP EKP). Javni investitorji se srečujejo z vrsto izzivov – na področju priprave projektov, financiranja in uspešne tehnične izvedbe. V nacionalnem merilu velja, da morajo kohezijska sredstva vložena v energijsko prenovo javnih stavb voditi k dejanskemu doseganju načrtovanih prihrankov energije. Po prenovi morajo javne stavbe ustrezati najmanj zakonsko predvidenim minimalnim zahtevam. V širšem merilu (v skladu s cilji AN URE in AN sNES) pa velja načelo, da moramo javne stavbe prenavljati celovito, znaten del le-teh tudi po skoraj nič-energijskih (sNES) merilih.

Ali veste, da povprečno trajanje bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v gradbenih dejavnostih v zadnjih osmih letih očitno narašča, da izgubljeni koledarski dnevi na letni ravni na zaposlenega v povprečju samo zaradi tega razloga odsotnosti znesejo skoraj tri dni na vsakega zaposlenega in da je za to vrsto bolezni v letu 2015 bolniški stalež koristil sedem od 100 zaposlenih v gradbeništvu, v povprečju pa je trajal slabih 40 koledarskih dni? Predelovalne dejavnosti, podobno kot gradbene, so v preteklem letu v povprečju beležile skoraj štiri koledarske dni na zaposlenega, v istem letu je za skupino bolezni zbolelo trinajst od 100 zaposlenih, v povprečju pa je bolniški stalež trajal 30 koledarskih dni. Kaj lahko spremenijo in izboljšajo delodajalci v družbah ter delojemalci pri sebi, da skupaj zmanjšajo pojavnost in frekvenco bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v teh dejavnostih? Odgovore na ta vprašanja in kako naprej bomo iskali s strokovnjaki na skupni nacionalni konferenci projektov promocije zdravja na delovnem mestu Gradim zdravo, Zdravi na kvadrat 2 in 3xZDRAVo, in sicer v sredo, 19. 10. 2016, na GZS v Ljubljani, z naslovom Promocija zdravja na delovnem mestu za preprečevanje mišično-kostnih obolenj v gradbeni, kovinski in ostalih predelovalnih dejavnostih. Program in prijave na brezplačni dogodek>>>