Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo) - UL 99/2004
Na podlagi 153. člena Poslovnika
državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21.
maja 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o reviziji
postopkov javnega naročanja, ki obsega:
- Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN (Uradni
list RS, št. 78/99 z dne 24. 9. 1999),
- popravek Zakona o reviziji postopkov
javnega naročanja ZRPJN (Uradni list RS, št. 90/99 z dne 5. 11.
1999),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-A (Uradni list
RS, št. 110/2002 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon o prenosu nalog nekaterih vladnih
služb na ministrstva ZPNNVSM (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1.
2004) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-B (Uradni list
RS, št. 42/04 z dne 23. 4. 2004).
Št. 450-02/99-10/24
Ljubljana, dne 21. maja 2004.
EPA 1293-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A
K O N
O REVIZIJI POSTOPKOV
JAVNEGA NAROČANJA
(uradno prečiščeno
besedilo)
(ZRPJN-UPB2)
Prvi
del
SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet
zakona
1.
člen
S tem zakonom se ureja pravno
varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih
naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so
pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in
postopek revizije po tem zakonu.
2.
člen
(črtan)
Temeljna
načela
3.
člen
(1) Pravno varstvo ponudnikov v
postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov
oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo
javnih naročil, poleg tega pa veljajo še naslednja
načela:
1. načelo zakonitosti,
2. načelo hitrosti,
3. načelo dostopnosti,
4. načelo
učinkovitosti.
(2) V postopku revizije morajo
sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo
v času postopka oddaje javnega naročila.
(3) Vse stranke in organi v postopku si
morajo prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz
postopka oddaje javnega naročila.
(4) Vsakemu, ki je zainteresiran za
dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno
varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi,
ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora
krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
(5) V reviziji postopkov oddaje javnih
naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede
vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja pravdni postopek.
Drugi
del
POSEBNE
DOLOČBE
Prvo
poglavje
DRŽAVNA
REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH
NAROČIL
4.
člen
(1) Pravno varstvo ponudnikov v
vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja poseben,
neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo
postopkov oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija za
revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skrajšano: Državna
revizijska komisija).
(2) Državna revizijska komisija ima pečat
okrogle oblike z naslednjo vsebino: »Republika Slovenija
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih
naročil«, na sredini je grb Republike Slovenije.
(3) Sredstva za delo Državne revizijske
komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog
Državne revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna
revizijska komisija.
Imenovanje članov
5.
člen
(1) Predsednika in člane državne
revizijske komisije imenuje in razrešuje državni zbor na predlog
komisije, pristojne za volitve in imenovanja. Pristojna komisija
objavi razpis za možne kandidate za predsednika in člane najmanj
šest mesecev pred iztekom mandata ali najkasneje v 15 dneh po
predčasni razrešitvi. Pri objavi razpisa in imenovanju je treba
upoštevati, da morajo predsednik in člani izpolnjevati naslednje
splošne pogoje:
- da je državljan Republike
Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
- da je poslovno sposoben in ima
splošno zdravstveno zmožnost,
- da je dopolnil 30
let starosti,
- da ni obsojen zaradi naklepnega
kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je daljša od šestih
mesecev,
- da ima vsaj dve leti delovnih
izkušenj na področju javnih naročil.
Predsednik in dva člana morajo
imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri in opravljen pravniški
državni izpit, ostala člana pa univerzitetno izobrazbo ekonomske
oziroma tehniške smeri.
(2) Predsednik in člani Državne
revizijske komisije imajo status državnega funkcionarja.
(3) Državna revizijska komisija ima
predsednika in štiri člane. Mandat predsednika in članov je pet let
in so lahko ponovno imenovani. V primeru predčasne razrešitve, se
novi predsednik in član imenuje za preostanek petletnega
mandata.
(4) Predsednik in član je lahko predčasno
razrešen samo v naslednjih primerih:
- če Državnemu zboru predloži
izjavo, da odstopa;
- če je obsojen za kaznivo dejanje s
kaznijo odvzema prostosti;
- če trajno izgubi delovno
zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
- če ne ravna v skladu z zakonom
in ustavo.
Predsednik Državne revizijske
komisije
6.
člen
(1) Predsednik zastopa, vodi in
organizira delo Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik lahko pooblasti posamezne
člane, da organizirajo in vodijo delo na posameznih
področjih.
Poslovnik
o delu Državne revizijske komisije
7.
člen
(1) Državna revizijska komisija
ima svoj poslovnik, s katerim ureja podrobnejšo organizacijo in
način dela.
(2) Poslovnik sprejema Državna revizijska
komisija v soglasju z Državnim zborom Republike
Slovenije.
Varovanje
skrivnosti
8.
člen
Vsi zaposleni v Državni
revizijski komisiji morajo pri svojem delu varovati podatke, ki se
nanašajo na državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost in
ravnati z listinami skladno s stopnjo zaupnosti.
Drugo
poglavje
POSTOPEK
PRI NAROČNIKU
Aktivna
legitimacija v postopku revizije
9.
člen
(1) Zahtevek za revizijo lahko
vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev
naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi
ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev
naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
(2) V primeru, če je bil ali bi lahko
bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, lahko vložijo
zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike
Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za
varstvo konkurence. Organi iz prejšnjega stavka lahko zahtevek za
revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje
do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma
priznanju sposobnosti.
Vlaganje
revizijskih zahtevkov za oceno meril in omejitvenih
postopkov
10.
člen
(1) Zahtevek za revizijo je
mogoče vložiti tudi zoper merila za ocenjevanje ponudb oziroma
zoper omejitve za sodelovanje v postopkih oddaje javnih
naročil.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
državna revizijska komisija presoja zahtevek za revizijo s stališča
usklajenosti s predpisi, ki urejajo postopek oddaje javnih naročil
ali usklajenosti z drugimi predpisi.
Posledice
vloženega zahtevka za revizijo
11.
člen
(1) Vložen zahtevek za revizijo
zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne
revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik
obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila
najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo.
(2) Državna revizijska komisija lahko na
predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne
zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega
naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o
predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje
med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi
lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka
oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija predlogu
ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku
oddaje javnega naročila.
(3) Naročnik posreduje predlog iz
prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ki
sme o njem posredovati Državni revizijski komisiji in naročniku
svoje mnenje v treh dneh od njegovega prejema. Mnenje mora
vlagatelj zahtevka za revizijo obrazložiti.
(4) Predlog iz drugega odstavka tega
člena se vloži na Državno revizijsko komisijo.
Vložitev
zahtevka za revizijo
12.
člen
(1) Zahtevek za revizijo se
lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper
vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih
naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi
naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka
za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila
oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti
obrazložen.
(2) Vlagatelj mora vložiti zahtevek za
revizijo pri naročniku. Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v
treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. S kopijo
zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno
za finance. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s
povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim
potrdilom.
(3) Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo
navesti:
1. naziv vlagatelja zahtevka za
revizijo in kontaktno osebo,
2. naziv naročnika,
3. javno naročilo oziroma
odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti,
4. kršitve,
5. dejstva in dokaze, s katerimi
se kršitve dokazujejo,
6. potrdilo o vplačilu takse iz
22. člena tega zakona.
(4) Če naročnik ugotovi, da
vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega
odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da
zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni
od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj
v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za
revizijo zavrže s sklepom. Kolikor vlagatelj meni, da je naročnik
zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od
prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.
Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih
dneh.
(5) Vlagatelj po prejemu odločitve o
dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne
more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane
pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil
zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o
dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.
Predhodni
preizkus zahtevka za revizijo
13.
člen
(1) Naročnik po prejemu zahtevka
za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila
upravičena oseba iz 9. člena tega zakona.
(2) Če je zahtevek za revizijo vložen
prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne
legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Kolikor
vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel
neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži
pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska
komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.
14.
člen
(črtan)
15.
člen
(črtan)
Odločitev
o zahtevku za revizijo
16.
člen
(1) Po preverjanju naročnik
odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno
razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za
revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od
prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki
vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem
roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.
(2) V primeru, da vlagatelj zahtevka za
revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni
zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega
odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko
komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo
mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika.
(3) Naročnik zavrne zahtevek za revizijo,
če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi
sprejel drugačne odločitve.
Nadaljevanje postopka po odločitvi
naročnika
17.
člen
(1) Naročnik mora o svoji
odločitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona v treh
dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za
revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od
prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred
Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če
vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka
naročniku sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno
revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za
revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer
naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je
dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od
prejema sklepa.
(2) Po prejetem obvestilu, da bo
vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno
revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti
vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji.
Tretje
poglavje
POSTOPEK
PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO
Način
odločanja
18.
člen
(1) O zahtevku za revizijo
odloča posamezni član Državne revizijske komisije ali senat.
Posamezne zahtevke za revizijo dodeljuje v odločanje predsednik
Državne revizijske komisije.
(2) Če je predmet revizije javno
naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropske
skupnosti in v zahtevnejših zadevah, odloča senat, ki šteje tri
člane.
(3) Način dela in imenovanje senatov
podrobneje ureja Poslovnik iz 7. člena tega zakona.
Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko
komisijo
19.
člen
(1) Postopek revizije pred
Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa
zahtevka za revizijo iz 17. člena tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija odloča v
mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob
upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere
vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev
naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel
javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo
prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni
odločitvi.
Rok za
sprejem odločitve
20.
člen
(1) Zaradi zavarovanja interesov
tako naročnika kot ponudnikov mora biti postopek pred Državno
revizijsko komisijo učinkovit in zaključen v najkrajšem možnem
času, upoštevaje določbe tega zakona.
(2) O zahtevku za revizijo mora Državna
revizijska komisija odločiti in izdati sklep najkasneje v 15 dneh
od prejema zahtevka za revizijo in celotne dokumentacije. V
utemeljenih primerih se rok lahko podaljša za največ 20 dni, o
čemer se obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo in naročnika.
(3) Državna revizijska komisija sklep o
odločitvi pošlje naročniku, vlagatelju zahtevka za revizijo in
ministrstvu, pristojnemu za finance. Sklep se pošlje tudi izbranemu
ponudniku v primeru, da je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi
naročnika o dodelitvi naročila.
Obvezni
podatki
21.
člen
(1) Če Državna revizijska
komisija ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih
podatkov iz 12. člena tega zakona, pozove vlagatelja zahtevka za
revizijo, da ga dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je
pet dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev.
(2) Državna revizijska komisija lahko
pred svojo odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika,
vlagatelja zahtevka za revizijo ali drugih udeležencev v postopku
oddaje javnega naročila, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in
si lahko ogleda tudi ostale dokumente ter dejanske razmere pri
strankah v postopku ter zbere druge potrebne podatke za
odločitev.
(3) Državna revizijska komisija lahko od oseb javnega in zasebnega
prava zahteva osebne in druge podatke ter mnenja, ki so nujno
potrebni za izvajanje njenih nalog. Zahteva za pridobitev mnenja
oziroma podatkov mora biti obrazložena.
Stroški
revizijskega postopka
22.
člen
(1) Vlagatelj zahtevka za
revizijo mora ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri
ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 100.000
tolarjev, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje
javnega naročila za blago in storitve, oziroma 200.000 tolarjev, če
je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila
za gradnje. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik
objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz
prejšnjega stavka podvoji.
(2) Vsaka stranka predhodno trpi stroške,
ki jih povzroči s svojimi dejanji.
(3) Če je zahtevek za revizijo utemeljen,
mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo
povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
(4) Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,
mora vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku
povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
(5) Stranki morata v zahtevi opredeljeno
navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Povrnitev stroškov
je mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne
revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
(6) O stroških odločata naročnik oziroma
Državna revizijska komisija. Odločitev Državne revizijske komisije
je izvršilni naslov.
Odločitev
Državne revizijske komisije
23.
člen
(1) Državna revizijska komisija
lahko s sklepom:
- zahtevek za revizijo zavrže v
primeru, ko je zahtevek za revizijo oziroma obvestilo o
nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vloženo
nepravočasno, če ga je vložila oseba, ki ne more izkazati aktivne
legitimacije, ali če vlagatelj zahtevka ni dopolnil v roku oziroma
v skladu z zahtevo za dopolnitev zahtevka za revizijo iz prvega
odstavka 21. člena tega zakona,
- zahtevek za revizijo zavrne kot
neutemeljen,
- zahtevku za revizijo ugodi s tem, da
delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila,
- na podlagi prejema pisnega obvestila o
umiku zahtevka za revizijo, pred sprejemom odločitve Državne
revizijske komisije, postopek za revizijo ustavi.
(2) Državna revizijska komisija
pri odločanju o pritožbi vlagatelja zahtevka za revizijo zoper
ravnanje naročnika na podlagi 12., 13. ali 17. člena tega zakona, s
sklepom:
- pritožbo kot prepozno zavrže,
- pritožbo kot neutemeljeno zavrne,
- pritožbi ugodi in v primeru pritožbe na
podlagi 12. ali 13. člena tega zakona odloči, da mora naročnik
odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom tega zakona
oziroma v primeru pritožbe na podlagi 17. člena tega zakona odloči,
da zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.
(3) Državna revizijska komisija
mora navesti razloge za svojo odločitev. Državna revizijska
komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v
delu, ki je bil razveljavljen.
(4) Državna revizijska komisija lahko, ob
sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da
Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v
katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem
postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva,
da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma
izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo
predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne
sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za
revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni
izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne
revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem
obvesti ministrstvo, pristojno za finance, vlado oziroma nadzorni
organ naročnika.
(5) Po končanem postopku pred Državno
revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku
povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti.
Četrto
poglavje
POMIRJEVALNI POSTOPEK
Uvedba
pomirjevalnega postopka
24.
člen
(1) Vsaka oseba, ki želi dobiti
ali je želela dobiti določeno javno naročilo na vodnem,
energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju in meni,
da je bila ali bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve
prava, ki ureja oddajo javnih naročil ali drugih predpisov v zvezi
s pridobitvijo naročila, sme pred vložitvijo zahtevka za revizijo
ali istočasno z vložitvijo zahtevka za revizijo predlagati uvedbo
pomirjevalnega postopka. O predlogu za uvedbo pomirjevalnega
postopka mora naročnik nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za
finance, in ponudnika. Naročnik mora odgovoriti na predlog za
uvedbo pomirjevalnega postopka v treh dneh od prejema. Če naročnik
odgovori negativno, se lahko nadaljuje postopek po zahtevku za
revizijo. Če naročnik ne odgovori v danem roku, se šteje, da se z
uvedbo pomirjevalnega postopka strinja.
(2) Pisni predlog za uvedbo
pomirjevalnega postopka mora oseba iz prvega odstavka tega člena
poslati Evropski komisiji ali ministrstvu, pristojnemu za finance.
Predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka mora ministrstvo,
pristojno za finance nemudoma poslati Evropski komisiji.
Naročnikova izjava za
sodelovanje
25.
člen
Če Evropska komisija meni, da je
predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka upravičen glede na
veljavne predpise, pozove naročnika, da poda v naslednjih petih
dneh izjavo, ali bo sodeloval v pomirjevalnem postopku. V primeru,
da naročnik z izjavo odkloni sodelovanje v pomirjevalnem postopku,
Evropska komisija obvesti osebo iz prvega odstavka 24. člena tega
zakona, da ne more uvesti postopka.
26.
člen
(črtan)
Določitev
pomirjevalca
27.
člen
(1) Če naročnik izjavi, da bo
sodeloval v pomirjevalnem postopku, Evropska komisija predlaga
osebo, ki bo vodila pomirjevalni postopek (pomirjevalec).
(2) Obe stranki v pomirjevalnem postopku
morata pisno izjaviti, da se strinjata z izborom osebe, ki jo je
določila Evropska komisija in hkrati s seznama predlagati še vsaka
po enega pomirjevalca, ki skupaj s prvim vodijo pomirjevalni
postopek. Za svetovanje pri delu smeta pomirjevalca povabiti največ
dva strokovnjaka. Obe stranki in Evropska komisija smejo zavrniti
katerega koli strokovnjaka, ki ga povabita pomirjevalca.
(3) Pomirjevalci morajo dati strankama v
postopku, kandidatom in ponudnikom, ki sodelujejo v postopku
dodelitve javnega naročila, možnost, da pisno ali ustno podajo
mnenje o zadevi.
(4) Pomirjevalci si morajo prizadevati v
najkrajšem možnem času doseči sporazum med strankami. Sporazum mora
biti skladen z veljavnimi predpisi.
(5) Pomirjevalci poročajo Evropski
komisiji o svojih ugotovitvah in o doseženih rezultatih.
(6) Predlagatelj pomirjevalnega postopka
in naročnik smeta kadarkoli prekiniti pomirjevalni postopek.
(7) Če se stranki v postopku ne
dogovorita drugače, nosita vsaka svoje stroške postopka. V stroške
postopka ne štejejo stroški oseb, ki so sodelovale v postopku kot
intervenienti (ponudniki, kandidati in drugi morebitni udeleženci).
Drugačen dogovor o plačilu stroškov postopka morata stranki
sprejeti na začetku postopka.
Udeležba
drugih oseb
28.
člen
Če je oseba iz prvega odstavka
24. člena tega zakona, ki pa ni predlagala pomirjevalnega postopka,
predlagala revizijo postopka glede dodelitve javnega naročila ali
je začela sodni postopek, mora naročnik o tem obvestiti osebe, ki
vodijo pomirjevalni postopek. Pomirjevalci morajo obvestiti osebo,
ki je predlagala revizijo ali sodni postopek, da poteka
pomirjevalni postopek, in jo pozvati, da sodeluje v pomirjevalnem
postopku. Če oseba, ki je predlagala revizijo ali začela sodni
postopek v danem roku ne poda izjave za sodelovanje v pomirjevalnem
postopku, lahko pomirjevalci odločijo, po potrebi tudi s
preglasovanjem, da se pomirjevalni postopek zaključi, če menijo, da
je sodelovanje osebe, ki je začela revizijski postopek ali sodni
postopek, nujno za rešitev spora v pomirjevalnem postopku.
Pomirjevalci morajo svojo odločitev nemudoma, najkasneje pa v treh
dneh od svoje odločitve, sporočiti Evropski komisiji.
Peto
poglavje
POSTOPEK
PRED EVROPSKO KOMISIJO
Ravnanje
naročnika in pristojnih organov
28.a
člen
(1) S tem členom se ureja
ravnanje naročnika in pristojnih organov v Republiki Sloveniji v
primeru, če Evropska komisija meni, da je v postopku oddaje javnega
naročila prišlo do kršitve pravnega reda Evropskih skupnosti o
javnih naročilih.
(2) Republika Slovenija posreduje odgovor
Evropski komisiji na zatrjevano kršitev najkasneje v 21 dneh
oziroma v primeru, da se zatrjevana kršitev nanaša na oddajo
naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in
transportnem področju najkasneje v 30 dneh od prejema obvestila
Evropske komisije. Odgovor lahko vsebuje:
1. navedbo, da je kršitev
odpravljena,
2. razloge, zakaj kršitev ni bila
odpravljena,
3. navedbo, da so nadaljnje
aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila zadržane
zaradi vloženega zahtevka za revizijo po tem zakonu oziroma iz
drugih razlogov.
(3) V primeru iz 2. točke
prejšnjega odstavka lahko Republika Slovenija navede, da je v
predmetnem postopku uveden revizijski ali sodni postopek. V tem
primeru Republika Slovenija pošlje obvestilo o končanem postopku in
izidu postopka Evropski komisiji takoj, ko je postopek pravnomočno
končan.
(4) Če je postopek oddaje javnega
naročila zadržan zaradi vloženega zahtevka za revizijo po tem
zakonu ali na podlagi sodne odločbe, se pošlje Evropski komisiji
obvestilo o nadaljevanju postopka takoj, ko prenehajo razlogi za
zadržanje, ali obvestilo o morebitnem začetku novega postopka. V
tem primeru mora iz obvestila nedvomno izhajati, ali je bila
zatrjevana kršitev odpravljena oziroma morajo biti v obvestilu
navedeni razlogi, zaradi katerih kršitve ni bilo mogoče
odpraviti.
(5) V imenu Republike Slovenije opravlja
strokovno-tehnična opravila v postopku po tem členu (obvestila,
obrazložitve), ministrstvo, pristojno za finance. Ministrstvo,
pristojno za finance, lahko od naročnika zahteva, da mu naročnik
najkasneje v desetih dneh odstopi dokumentacijo o izvedenem javnem
naročilu skupaj z mnenjem o zatrjevanih kršitvah pravnega reda
Evropskih skupnosti o javnih naročilih.
Tretji
del
IZDAJA
POTRDIL
Pregled
postopkov
29.
člen
(1) Naročniki, ki opravljajo
dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem in
telekomunikacijskem področju lahko dajo periodično pregledati svoje
postopke izbora pri oddaji javnih naročil z namenom, da si
pridobijo pisno potrdilo o skladnosti postopkov in prakse s
predpisi Evropskih skupnosti in Republike Slovenije o svojih
postopkih naročanja.
(2) Naročnik s pisno vlogo, ki ji mora
priložiti potrebno dokumentacijo, zaprosi za izdajo potrdila. Vloga
se naslovi na ministrstvo, pristojno za finance.
Pristojnost za izdajo potrdila
30.
člen
(1) Ministrstvo, pristojno za
finance, v postopku priprave mnenja za izdajo potrdila za posamezna
vprašanja vključi v sodelovanje strokovne organe in organizacije,
ki so jih Vlada Republike Slovenije in drugi organi, določeni z
zakonom, pooblastili, da opravljajo določene preizkuse in izdajajo
strokovna mnenja in potrdila.
(2) Pristojni strokovni organi in
organizacije ter posamezniki morajo biti neodvisni od naročnika in
pri svojem delu nepristranski.
(3) Pridobitev potrdila po določbah tega
poglavja ne vpliva na možnost vložitve zahtevka za
revizijo.
Objava
31.
člen
(1) Če pooblaščeni organi, ki
pripravljajo potrdilo, ugotovijo v postopku nepravilnosti,
opozorijo o njih naročnika, da jih odpravi. Potrdilo se izda, ko
naročnik odpravi nepravilnosti.
(2) Naročnik, ki pridobi potrdilo, sme
objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu
Evropskih skupnosti naslednjo izjavo:
»Naročnik je pridobil
potrdilo v skladu z zakonom o javnih naročilih in direktivo 92/13,
da so bili dne......................, postopki dodelitve naročil in
praksa skladni s predpisi Evropskih skupnosti in Republike
Slovenije.«
Četrti
del
POROČANJE
Poročanje
Državnemu zboru
32.
člen
Državna revizijska komisija
enkrat letno o svojem delu poroča Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Sporočanje podatkov
33.
člen
(1) Državna revizijska komisija
mora najkasneje do konca januarja za preteklo leto sporočiti Vladi
Republike Slovenije, glede na posamezne vrste postopkov in predmet
javnega naročila, naslednje podatke:
1. skupno število prejetih
zahtevkov za revizijo,
2. ločeno za postopek pred
odločitvijo o dodelitvi in po sprejetju odločitve o dodelitvi
javnega naročila:
- število prejetih zahtevkov za
revizijo,
- število zavrženih in zavrnjenih
zahtevkov za revizijo,
3. število razveljavljenih
postopkov oddaje javnih naročil, posebej je treba navesti podatek,
ali je sklep o razveljavitvi posledica neupoštevanja odločitve
Državne revizijske komisije o odpravi kršitev v postopku pred
sprejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila,
4. število potrjenih odločitev o
dodelitvi naročila.
(2) Vlada v sodelovanju z
Državno revizijsko komisijo na podlagi podatkov iz prejšnjega
odstavka, pripravi predlog ukrepov za odpravo določenih kršitev, ki
se ponavljajo, tako, da predlaga pripravo ustreznih zakonskih
sprememb ali izdajo podzakonskih predpisov.
Peti
del
KAZENSKE
DOLOČBE
Prekrški
34.
člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj
1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek naročnik, razen
neposrednega proračunskega uporabnika:
1. če ne izvrši odločitve Državne
revizijske komisije iz 23. člena tega zakona,
2. če sklene pogodbo z izbranim
ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11.
člena tega zakona,
3. če krši določilo iz prvega
odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru
vloženega zahtevka za revizijo,
4. če ne sprejme odločitve o
zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena tega zakona,
5. če ne predloži poročila iz
četrtega odstavka 23. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika,
če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o reviziji postopkov
javnega naročanja ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
Šesti
del
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
Prehodne
določbe
35. člen
upoštevana sprememba iz ZRPJN-A
(1) Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehajo veljati določbe 63. do 73. člena zakona o javnih
naročilih (Uradni list RS, št. 24/97).
(2) Postopki, začeti na podlagi vloženih
zahtevkov za revizijo pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po
določbah 63. do 73. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list
RS, št. 24/97).
(3) Do imenovanja predsednika in članov
Državne revizijske komisije opravljajo delo člani revizijske
komisije, imenovani z odlokom o imenovanju predsednika in članov
Revizijske komisije po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS,
št. 50/97). Državni zbor imenuje Državno revizijsko komisijo v
skladu s 5. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(4) Predsednik Državne revizijske
komisije najkasneje v enem mesecu po imenovanju pripravi akt o
sistemizaciji del in nalog strokovnih in administrativnih delavcev
Državne revizijske komisije.
(5) Poslovnik o delu Državne revizijske
komisije iz 7. člena tega zakona mora pripraviti predsednik
najkasneje v enem mesecu od imenovanja.
35.a člen
upoštevana dopolnitev iz ZRPJN-A
Postopki, začeti na podlagi
vloženih zahtevkov za revizijo pred uveljavitvijo zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega
naročanja (Uradni list RS, št. 110/2002), se končajo po določbah
zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.
78/99 in 90/99).
36.
člen
Do uveljavitve zakona, ki bo
urejal pravice iz delovnega razmerja za javne uslužbence, veljajo
glede pravic iz delovnega razmerja za predsednika in člane Državne
revizijske komisije enaki predpisi kot veljajo za državne
sekretarje, s tem, da se plača predsednika Državne revizijske
komisije poveča za 10%.
37. člen
upoštevan popravek ZRPJN in sprememba iz
ZRPJN-A
(1) Določbe tega zakona, ki
obvezujejo naročnika, Republiko Slovenijo ali njene organe, da
sporočajo določene podatke pristojnim organom Evropske unije in
določbe, ki se nanašajo na obveznost objavljanja v Uradnem glasilu
Evropskih skupnosti, začnejo veljati z dnem, ko bo postala
Republika Slovenija članica Evropske unije.
(2) Določbe 24. do 28. člena tega zakona,
ki urejajo pomirjevalni postopek bodo pričele veljati z dnem, ko bo
postala Republika Slovenija članica Evropske unije in veljajo za
javna naročila, ki jih je potrebno objaviti v Uradnem glasilu
Evropskih skupnosti.
(3) Določbe 29. do 31. člena tega zakona,
ki urejajo izdajo potrdil o pravilnosti postopkov oddaje javnega
naročila in določbe 28.a člena tega zakona, začnejo veljati z dnem,
ko bo postala Republika Slovenija članica Evropske unije in veljajo
za javna naročila, ki jih je potrebno objaviti v Uradnem glasilu
Evropskih skupnosti.
(4) V primeru javnih naročil, ki se
financirajo iz sredstev mednarodnih organizacij, skladov ali drugih
podobnih virov, se določila tega zakona uporabljajo v primeru, če
je s sporazumom, s katerim je takšno financiranje urejeno in
katerega podpisnica je Republika Slovenija, predvideno, da se
pravno varstvo zagotavlja v skladu s pravnim redom Republike
Slovenije.
(5) Državno pravobranilstvo, ministrstvo,
pristojno za finance in urad, pristojen za varstvo konkurence, v
postopkih revizije ne plačajo takse, ki jo določa ta
zakon.
Uveljavitev zakona
38.
člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-A
(Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednjo končno
določbo:
32.
člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja ZRPJN-B
(Uradni list RS, št. 42/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA
IN KONČNA DOLOČBA
5.
člen
Mandat člana Državne revizijske
komisije, ki je bil imenovan na podlagi Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni
list RS, št. 110/02) poteče hkrati s potekom mandata predsednika in
članov prve Državne revizijske komisije, ki bo imenovana na podlagi
določil tega zakona.
6.
člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Avtor: ZŽI