Pravilnik o pitni vodi - UL 19/2004
Na podlagi zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov
ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00
in 42/02) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o pitni vodi*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa zahteve, ki jih mora
izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred
škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode.
2. člen
Pitna voda je:
1. voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju,
kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede
na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega
omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot
predpakirana voda;
2. vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.
3. člen
Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
1. ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih
oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje
ljudi;
2. ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi
snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;
3. je skladna z zahtevami, določenimi v delih A in B Priloge I, ki
je sestavni del tega pravilnika.
Skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu:
skladnost) je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti parametrov
iz priloge I, ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in
njihovimi mejnimi vrednostmi.
4. člen
Ta pravilnik se ne uporablja za pitno vodo iz
sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno
10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, o čemer mora
prebivalce obvestiti lokalna skupnost, razen če se voda uporablja
za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil
in objektov za pakiranje pitne vode.
V primeru oskrbe s pitno vodo iz prejšnjega odstavka mora lokalna
skupnost prebivalce poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja
pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja
kot pitna voda.
Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega odstavka
predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna
skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.
Priporočila iz prejšnjega odstavka pripravi komisija iz 5. člena
tega pravilnika.
5. člen
Minister, pristojen za zdravje, imenuje komisijo za
pitno vodo, ki jo sestavljajo strokovnjaki Inštituta za varovanje
zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno
varstvo (v nadaljnjem besedilu: komisija) in ki opravlja naslednje
naloge:
1. predlaga dodatne parametre in njihove mejne vrednosti iz drugega
odstavka 3. člena tega pravilnika, ki bi lahko predstavljale
potencialno nevarnost za zdravje ljudi;
2. pripravlja priporočila in navodila iz 4., 9., 18., 21. in 31.
člena tega pravilnika;
3. ocenjuje potencialno nevarnost pitne vode za zdravje ljudi
oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode;
4. daje mnenja iz 20., 21. in 27. člena tega pravilnika;
5. daje mnenje ali je neskladnost parametrov v primerih iz 22.
člena tega pravilnika nepomembna;
6. daje mnenje ali obstaja verjetnost, da se bo neskladnost z
mejnimi vrednostmi parametrov iz prvega odstavka 24. člena tega
pravilnika ponovila in v zvezi s tem opozori upravljavca, da mora
pridobiti dovoljenje za odstopanje;
7. sprotno obvešča ministrstvo, pristojno za zdravje, o nadomestni
oskrbi s pitno vodo iz 21. člena tega pravilnika;
8. določi vsebino poročila iz 34. člena tega pravilnika;
9. v primeru nepričakovanih dogodkov sprejema strokovne
odločitve;
10. pripravlja strokovna mnenja s področja problematike pitne
vode.
Delo komisije koordinira Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ). Sedež komisije je na IVZ. O
načinu svojega delovanja komisija sprejme poslovnik.
6. člen
Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti
upravljavca. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno
vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Če upravljavec ni določen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz
tega pravilnika lokalna skupnost.
Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje
skladnosti z zahtevami tega pravilnika, ki ima najmanj visoko
strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene
smeri.
7. člen
Upravljavec mora zagotavljati skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode.
8. člen
Skladnost mora biti zagotovljena:
1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna
voda;
2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se
voda uporablja v proizvodnji in prometu živil;
3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda
pakira;
4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz
cisterne.
9. člen
Ne glede na 7. člen tega pravilnika se šteje, da je
upravljavec izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok
neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno
vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene
med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe
pitne vode.
Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec, kadar obstaja sum,
da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna,
zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali
odpravo tveganja in/ali
2. ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti
vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda
po dobavi ne bi bila skladna in
3. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh
možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali
sprejeti.
V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je
za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega
omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali
upravljavec javnega objekta.
Priporočila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena pripravi
komisija.
II. NOTRANJI NADZOR IN SPREMLJANJE
STANJA
Notranji nadzor
10. člen
Upravljavec mora izvajati notranji nadzor.
Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki
omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih
agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje
ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega
nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s
pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.
HACCP načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj
in najmanjšo frekvenco vzorčenja.
Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo
zdravstveno ustreznost živil.
Spremljanje (monitoring)
11. člen
Za preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve
tega pravilnika ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov,
določene v prilogi I, zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje,
spremljanje pitne vode (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod, ki je ustanovljen
za spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje
zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov za območje države
in ga imenuje minister, pristojen za zdravje.
Izvajalec monitoringa je javni zdravstveni zavod z laboratoriji za
mikrobiološka in kemijska preskušanja pitne vode, akreditiranimi v
skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025, in ga imenuje minister,
pristojen za zdravje.
12. člen
Nosilec monitoringa v sodelovanju s komisijo,
Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: ZIRS), Uradom za kemikalije Republike Slovenije, Upravo
Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in predstavnikom
upravljavcev vsako leto pripravi predlog letnega programa
monitoringa za pitno vodo za naslednje leto, ki ga najpozneje do
31. oktobra posreduje v sprejem ministru, pristojnemu za
zdravje.
Program mora določati mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja,
vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev.
Izdelan mora biti v skladu s pogoji iz priloge II, ki je sestavni
del tega pravilnika.
Vzorci iz posameznega sistema za oskrbo s pitno vodo morajo biti
reprezentativni za pitno vodo, ki se uporablja prek celega
leta.
13. člen
Izvajalec monitoringa je odgovoren za izvedbo
programa monitoringa iz prejšnjega člena.
Izvajalec monitoringa mora sprotno vnašati rezultate preskušanj v
zbirko podatkov iz prvega odstavka 35. člena tega pravilnika.
14. člen
V okviru monitoringa iz 11. člena tega pravilnika,
se od primera do primera, izvaja dodatni monitoring za snovi in
mikroorganizme, za katere ni določena mejna vrednost parametra iz
priloge I, če obstaja utemeljen sum, da so lahko prisotne v
koncentracijah ali številu, ki predstavlja potencialno nevarnost za
zdravje ljudi. Sum oceni komisija.
Za vsak posamezni sistem je v program monitoringa potrebno najmanj
na vsakih 5 let vključiti tudi identifikacijo organskih spojin z
ustrezno metodo preskušanja.
Raziskovalna dela
15. člen
Pred vključitvijo novega vodnega vira v sistem za
oskrbo s pitno vodo mora upravljavec najmanj eno leto spremljati
skladnost vode vodnega vira.
V okviru spremljanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec
najmanj štirikrat, v približno enakih časovnih intervalih,
zagotoviti vzorčenje in preskuse parametrov iz priloge I,
dopolnjene z identifikacijo organskih spojin z ustrezno metodo ob
prvem preskušanju.
V preskuse je potrebno vključiti tudi druge snovi in
mikroorganizme, ki jih ne vsebuje priloga I, če obstaja utemeljen
sum, da so lahko prisotni v koncentracijah ali številu, ki
predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
Pred ponovno uporabo vodnega vira, ki ni bil v uporabi najmanj 6
mesecev, mora upravljavec zagotoviti, da se opravi enkratno
preskušanje parametrov iz priloge I.
Laboratorijsko preskušanje
16. člen
Laboratorijsko preskušanje vzorcev pitne vode za
namene notranjega nadzora, katerega rezultati bodo predstavljeni
javnosti in v okviru raziskovalnih del, izvajajo laboratoriji,
ki:
1. izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih
laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in
2. redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih
preskusih.
17. člen
Laboratorijsko preskušanje vzorcev pitne vode v
okviru monitoringa in laboratorijsko preskušanja iz druge alinee
drugega odstavka 20. člena tega pravilnika izvajajo laboratoriji,
ki so akreditirani v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025.
18. člen
Odvzem, konzerviranje, prevoz in hramba vzorcev
morajo potekati tako, da se ohrani enaka kakovost vzorca do začetka
preskušanja.
Vzorce za laboratorijsko preskušanje je treba odvzeti v skladu z
navodili, ki jih pripravi komisija.
19. člen
Laboratorijsko preskušanje se opravi v skladu s
prilogo III, ki je sestavni del tega pravilnika.
Poleg metod iz 1. točke priloge III se za mikrobiološka preskušanja
lahko uporabljajo tudi druge metode, če se lahko dokaže, da so
dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih
dajejo navedene metode.
O metodah iz prejšnjega odstavka, uporabljenih v okviru
monitoringa, ministrstvo, pristojno za zdravje, obvesti Komisijo
Evropske unije.
Za parametre, navedene v 2. in 3. točki Priloge III, se lahko
uporabi katerakoli metoda preskušanja, pod pogojem, da izpolnjuje
zahteve, ki so tam določene.
Če parameter onesnaženja ni vključen v prilogo III, se preskušanje
opravi po mednarodno priznanih in znanstveno preverjenih
metodah.
Zahteve iz tega in prejšnjega člena veljajo za preskušanja vzorcev
v okviru monitoringa, raziskovalnih delih in vseh drugih
preskušanjih, katerih rezultati bodo predstavljeni javnosti.
III. UKREPI ZA ODPRAVO VZROKOV
NESKLADNOSTI IN OMEJITVE UPORABE PITNE VODE
20. člen
Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali
monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec
nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo
odpravo. Ukrepi morajo upoštevati stopnjo prekoračitve mejne
vrednosti parametra in potencialno nevarnost za zdravje ljudi, o
čemer poda mnenje komisija.
Uspešnost ukrepov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec dokazati
z laboratorijskim preskušanjem:
v primeru neskladnosti, ugotovljenih pri izvajanju notranjega
nadzora, v laboratorijih iz 16. člena tega zakona,
v primeru neskladnosti, ugotovljenih pri monitoringu, pa v
laboratorijih iz 17. člena tega pravilnika.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru neskladnosti z
mejnimi vrednostmi parametrov ali specifikacijami, določenimi v
delu C Priloge I, upravljavec pridobi mnenje komisije, ali ta
neskladnost predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
Upravljavec mora sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je
to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.
21. člen
Ne glede na to, ali je prišlo do neskladnosti ali
ne, mora upravljavec prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti
njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje
zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno
nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati
tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave
ali omejitev uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje komisija.
V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora
upravljavec takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna
priporočila. V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur,
mora upravljavec zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo.
Priporočila iz prejšnjega odstavka pripravi komisija.
22. člen
Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov
neskladnosti, mora upravljavec prek sredstev javnega obveščanja
obveščati uporabnike, razen če komisija oceni, da je neskladnost z
mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.
23. člen
O ukrepih iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora
upravljavec obvestiti ZIRS in komisijo najpozneje v 24 urah.
O vseh ugotovitvah in ukrepih mora upravljavec voditi
dokumentacijo, ki jo mora hraniti najmanj deset let.
IV. ODSTOPANJE
24. člen
Če komisija oceni, da bo ugotovljena neskladnost z
mejnimi vrednostmi parametrov iz dela B priloge I trajala dalj časa
ali se bo ponavljala oziroma oceni, da bo do take neskladnosti
prišlo, opozori upravljavca, da mora pridobiti dovoljenje za
odstopanje od mejnih vrednostih parametrov iz dela B Priloge I.
Na podlagi vloge upravljavca lahko minister, pristojen za zdravje,
dovoli uporabo pitne vode, v kateri koncentracije posameznih snovi
iz dela B priloge I presegajo predpisano mejno vrednost, če to ne
predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in če ni mogoče
na drug sprejemljiv način zagotoviti oskrbe s pitno vodo.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za vodo, namenjeno
pakiranju.
25. člen
Vloga upravljavca mora vsebovati podatke o:
1. sistemu in oskrbovalnem območju, na katerega se vloga
nanaša;
2. dnevni količini dobavljene vode;
3. številu ljudi na oskrbovalnem območju;
4. proizvodnji in prometu živil na oskrbovalnem območju, kjer pitna
voda lahko vpliva na zdravstveno ustreznost živil v njihovi končni
obliki;
5. parametru, ki ni skladen, za najmanj zadnjih 12 mesecev;
6. vzrokih za neskladnost;
7. razlogih, zaradi katerih ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe s
pitno vodo;
8. predvidenem času trajanja neskladnosti pitne vode na
oskrbovalnem območju;
9. načrtu ukrepov za odpravo vzrokov neskladnosti, vključno s
časovnim načrtom ukrepov in oceno stroškov.
26. člen
Če so za odpravo neskladnosti iz 20., 21. in 24.
člena tega pravilnika potrebni ukrepi na vodovarstvenem območju,
mora upravljavec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje,
prostor in energijo in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano.
27. člen
Ministrstvo, pristojno za zdravje, v postopku
odločanja o izdaji dovoljenja za odstopanje iz 28. člena tega
pravilnika na podlagi vloge upravljavca, pridobi mnenje
komisije.
28. člen
Če iz mnenja komisije iz prejšnjega člena izhaja,
da začasna uporaba pitne vode, v kateri koncentracije posameznih
snovi presegajo predpisano mejno vrednost, ne predstavlja
potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in, po zagotovilu
upravljavca, ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe prebivalstva s
pitno vodo, minister, pristojen za zdravje, izda dovoljenje, v
katerem navede:
1. podlago za izdajo dovoljenja;
2. oskrbovalno območje s pitno vodo, na katerega se dovoljenje
nanaša;
3. dnevno količino dobavljene vode;
4. število ljudi na oskrbovalnem območju;
5. proizvodnjo in promet z živili na oskrbovalnem območju, kjer
pitna voda lahko vpliva na zdravstveno ustreznost živil v njihovi
končni obliki;
6. podatke o rezultatih preskusov parametra, na katerega se
odstopanje nanaša, za najmanj zadnjih 12 mesecih, in najvišjo
dopustno vrednost, do katere lahko parameter odstopa;
7. shemo vzorčenja v času odstopanja parametra;
8. povzetek načrta za odpravo neskladnosti, vključno s časovnim
načrtom ukrepov, oceno stroškov in načinom spremljanja njihovega
izvajanja;
9. roke za posredovanje vmesnih poročil o poteku odpravljanja
neskladnosti in doseženem izboljšanju;
10. trajanje dovoljenja za odstopanje.
29. člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda za časovno
obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let. Tri mesece pred potekom
tega obdobja mora upravljavec posredovati ministrstvu, pristojnemu
za zdravje, končno poročilo o doseženem izboljšanju.
Izjemoma se lahko dovoli odstopanje še za nadaljnja tri leta.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, mora v tem primeru Komisiji
Evropske unije posredovati poročilo o dejavnostih iz prvega
obdobja, skupaj z razlogi za odločitev o dovoljenju za drugo
odstopanje.
V izjemnih okoliščinah lahko ministrstvo, pristojno za zdravje,
zaprosi Komisijo Evropske unije za tretje odstopanje, za obdobje,
ki ne presega treh let.
30. člen
Če je iz mnenja komisije razvidno, da neskladnost z
mejnimi vrednostmi parametrov ni pomembna in je upravljavec sprejel
ukrepe, ki bodo odpravili neskladnost v 30 dneh, upravljavec v
vlogi navede le tiste podatke iz 25. člena tega pravilnika, ki so
po mnenju komisije potrebni za izdajo dovoljenja. V dovoljenju se
navede le najvišja dopustna vrednost, do katere parameter lahko
odstopa, in trajanje dovoljenega odstopanja oziroma rok, do
katerega je potrebno zagotoviti skladnost.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za primere, če je v zadnjem
letu vrednost kateregakoli parametra presegala mejno vrednost
skupno za več kot 30 dni.
31. člen
Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju obvestiti
uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Posebne skupine
uporabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno
nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji
ter s priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi
komisija.
V. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRIPRAVE
VODE, OPREME IN MATERIALOV
32. člen
Priprava vode je obdelava vode, s katero se
zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost.
Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero
priprava ni potrebna.
Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so
potrebne za pripravo. Snovi, ki se uporabljajo za pripravo, in
nečistoče, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v
višji koncentraciji, kot določa ta pravilnik in ne smejo, posredno
ali neposredno, vplivati na zdravje ljudi.
Kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije pitne vode, mora
upravljavec preverjati učinkovitost uporabljenega postopka in
zagotoviti, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti
razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi pri tem
ogrožen učinek razkuževanja.
33. člen
Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne
smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na skladnost pitne vode. Pri gradnji in vzdrževanju javnih
sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila
standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to
področje.
VI. ZBIRKE PODATKOV IN
OBVEŠČANJE
34. člen
Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov
pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom
vedno na razpolago pri upravljavcu.
Upravljavec mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost
in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru
notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti
opredeljena manj kot enkrat letno.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo upravljavci
sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo 5000 ali več
uporabnikov, oziroma ki zagotavlja več kot povprečno 1000 m3 na
dan, pripraviti letno poročilo. Z letnim poročilom morajo seznaniti
uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. Poročilo za preteklo
leto morajo posredovati IVZ najpozneje do 31. marca.
Vsebino poročila določi komisija.
35. člen
IVZ je upravljavec zbirke podatkov o sistemih za
oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.
Bazo podatkov o skladnosti pitne vode predstavljajo podatki,
dobljeni z monitoringom.
Upravljavci so dolžni IVZ najmanj enkrat letno sporočati podatke o
sistemih za oskrbo s pitno vodo.
Vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka določi IVZ.
36. člen
IVZ pripravi letno poročilo o pitni vodi v
Republiki Sloveniji za preteklo leto najpozneje do 31. maja.
Poročilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
Letno poročilo zajema podatke za leto poročanja in pretekla tri
leta.
Poročilo mora biti javno.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Ne glede na določbe 17. člena tega pravilnika lahko
mikrobiološko preskušanje vzorcev pitne vode do 1. 1. 2005 izvajajo
tudi laboratoriji javnih zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo
pogoje iz 16. člena tega pravilnika.
38. člen
Zahteve iz dela A priloge I, razen za število
kolonij mikroorganizmov pri temperaturi 22 (C in pri 37 (C, se
uporabljajo tudi za presojanje skladnosti za predpakirano pitno
vodo v prometu.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode
(Uradni list RS, št. 38/00), prenehata pa se uporabljati pravilnik
o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo
pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) in pravilnik o zdravstveni
ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98 in
7/00).
40. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 3. februarja
2004. |
|
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje
|
* Pravilnik vsebinsko povzema direktivo
98/83/ES
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI