ŽITNA KONFERENCA 2018 - PRIHODNJI IZZIVI SLOVENSKEGA ŽITNEGA SEKTORJA
Ljubljana, 18. oktober 2018 – Na Gospodarski zbornici Slovenije je 18. oktobra v organizaciji GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij potekala Žitna konferenca 2018. Žitna konferenca predstavlja osrednji letni dogodek, kjer se srečajo deležniki slovenskega žitnega sektorja in prisluhnejo predstavitvam najaktualnejših tematik s področja pridelave in predelave žit. Naša skupna želja je sodelovanje vseh vpletenih partnerjev in inštitucij za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega žitnega sektorja.
Žitno konferenco 2018 je otvorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, ki je izpostavila: »V zadovoljstvo mi je da sem se danes lahko udeležila Žitne konference in se seznanila z odprtimi izzivi na področju pridelave in predelave žit. Menim, da žitna veriga v določenih področjih deluje dobro, potrebno pa je še kar nekaj dela na področju vertikalnega in horizontalnega povezovanja deležnikov. O rešitvah, ki bi lahko privedle do izboljšanja sodelovanja vzdolž verige, smo se danes že pogovarjali na sestanku s predstavniki kmetijskih podjetij in žitnopredelovalne industrije. Verjamem, da se nam bo s skupnimi močmi uspelo soočiti z vsemi izzivi, ki obstajajo in še prihajajo«.
Andrey Sizov, vodilni ruski analitik iz Kaspijskega območja in direktor ruskega podjetja SovEcon je zbranim predstavil vpliv globalnega trga z žiti na Evropsko unijo: »Rusija je bila v letu 2017 največja svetovna izvoznica žit. Primerjalna prednost ruske pšenice je gotovo dobra kvaliteta pšenice in nizka cena, zato Rusi vsako leto pridobivajo nove uvozne trge. Nekatere izmed novih uvoznic ruskih žit so tudi aktualni ali bivši trgi EU, zato se bodo morali evropski pridelovalci žit prilagoditi naraščajočemu ruskemu izvozu.«
Sledila je predstavitev Denisa Afonina iz analitskega podjetja Euromonitor International z naslovom 8 prehranskih trendov v letu 2018 s poudarkom na žitih in predpakiranih živilih. Pri Euromonitorju ugotavljajo, da »Predpakirani pekarski in mlevski izdelki predstavljajo 30 % vseh prodanih predpakiranih živil. Trendi predpakiranih živil gredo predvsem v smeri zdravega in etičnega prehranjevanja, kar v povezavi z žitnim sektorjem pomeni predvsem vključevanje več pražit, kot so pira, ajda in kvinoja. Potrošniki čedalje več povprašujejo tudi po biorazgradljivi embalaži, z nakupom živilskih izdelkov pričakujejo posebno doživetje, ki jim ga ta lahko nudi, rastoči trend pa je tudi premiumizacija izdelkov.«
V nadaljevanju je Marjeta Bizjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila stanje na trgu z žiti: »V Sloveniji porabimo med 0,8 in 1 milijon ton žita letno, kar je več od domače pridelave. Stopnja samooskrbe s žitom je bila v letu 2017 63 %, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto prej. V letu 2017 je poraba na prebivalca znašala povprečno 90 kg žit.«
Žitne konference se je udeležila tudi Branka Tome z Evropske komisije, ki je udeležencem predstavila novosti in izzive v Skupni kmetijski politiki po leto 2020: »Največje izzivi prihodnje Skupne kmetijske politike so predvsem zaostajajoč kmetijski dohodek v primerjavi s plačami v gospodarstvu, izguba 30 % pridelka v primerjavi s prejšnjim letom pri 20 % evropskih kmetov, čedalje pogostejše naravne katastrofe, pritisk na okolje s strani kmetijstva in kako lahko Skupna kmetijska politika ponudi perspektivo mladim kmetov v EU.«
Žitno konferenco 2018 je zaokrožila okrogla miza, in na kateri so sodelovali Marjan Janžekovič (predstavnik Zadružne zveze Slovenije), Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS-ZKŽP, Matija Majcenovič, predsednik Sekcije za mlinarstvo pri GZS-ZKŽP in Janez Bojc, predsednik Sekcije za pekarstvo pri GZS-ZKŽP. Na okrogli mizi so razpravljali o ključnih izzvivih žitnega sektorja. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je ob zaključku Žitne konference 2018 še dodala: »Prepričana sem, da smo danes na Žitni konferenci znova dokazali, da znamo tudi v žitnem sektorju stopiti skupaj in se dogovoriti kako bomo reševali prihodnje izzive. Te vidim predvsem v izboljšanju pogodbenih odnosov znotraj žitnega sektorja, prilagoditev na podnebne spremembe ter na prehranske trende med potrošniki.«
***
Dodatne informacije: Nina Barbara Križnik (01 5898 293, nina.kriznik@gzs.si) Jana Ramuš (01 5898 250, jana.ramus@gzs.si)