Poročilo Evropske komisije iz leta 2015 povzema podatke o skupni vsebnosti sladkorja v treh kategorijah živil in pijač (brezalkoholne pijače, žitarice za zajtrk, mlečni izdelki) za 22 evropskih trgov, od tega 20 držav članic EU. V poročilu so bili uporabljeni podatki iz podatkovne baze Euromonitor International in služijo kot pomoč pri spremljanju napredka pri preoblikovanju živil. Čeprav vsebnost sladkorja med različnimi kategorijami živil zelo variira, poročilo vseeno opozarja na skupine živil, kjer bo preoblikovanje nujno za dosego ciljev v zvezi z dodanim sladkorjem do leta 2020.

Sekretariat Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je objavil tehnično poročilo o označevanju hranilne vrednosti na prednji strani embalaže. V poročilu med drugimi izpostavljajo, da ima kar 15 držav vladno politiko o označevanju hranile vrednosti na prednji strani embalaže, 3 države pa se poslužujejo označevanja »stopnje nezaželenosti« živil iz vidika zdravja na prednji strani. Sekretariat poročilo zaključuje z mnenjem, da bi označevanje »stopnje nezaželenosti« živil iz vidika zdravja pri potrošniku doseglo večji učinek, kot navajanje hranilne vrednosti.

Živilska panoga se zaveda, da embalaža sicer igra pomembno vlogo pri varovanju živil, a ob enem povzroča veliko breme za okolje in odločilno prispeva k problematiki ravnanja z odpadki. Da bi se panoga karseda približala Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu, je FoodDrinkEurope vzpostavila spletni »zemljevid« aktivnosti, ki vodijo do trajnostnega ravnanja z embalažo. Med aktivnosti so tako vključili izboljšanje designa embalaže, aktivno podpiranje zbiranja, sortiranje in reciklažo embalaže ter ozaveščanje o krožnem gospodarstvu

Evropsko združenje FoodDrinkEurope je zaključilo z zbiranjem podatkov o vsebnosti sladil v različnih kategorijah živil. Podatki so bili analizirani z namenom določitve najvišje uporabljene vsebnosti sladil v živilih. Podatki vsebnosti sladil v kategoriji aromatiziranih pijač (le tistih z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja) so bili združeni s podatki živil iste kategorije, ki jih je zagotovilo evropsko združenje proizvajalcev brezalkoholnih pijač UNESDA. Podatke za kategorijo namiznih sladil v obliki prahu pa je zagotovila Mednarodna zveza za sladila (ISA).

Znanstveno mnenje panela EFSA za materiale, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva, se nanaša na varnostno oceno Gneuss 1 reciklacijskega postopka. Kot surovina se za oba postopka uporabljajo vroče oprani in posušeni kosmiči PET materiala, ki se pridobijo iz recikliranih PET steklenic. Dokazano je, da lahko postopek zagotovi stopnjo migracije snovi v živilo pod mejo migracije (0,15 µg/kg hrane), ob upoštevanju scenarija izpostavljenosti za malčke. Postopek Gneuss 1 zagotovi stopnjo migracije snovi v živilo pod mejo migracije (0,1 µg/kg hrane). Panel je sklenil, da recikliran PET pridobljen iz procesa ne predstavlja tveganja, če se uporablja za stik z živili.

Encim za živila α-amilaza (4-a-D-glukan glukanohidrolaza), ki je proizveden z gensko spremenjenim sevom Bacillus licheniformis (NZYM-AV), ne vsebuje proizvodnih organizmov ali njihovih DNK, zato ni varnostnega tveganja za okolje. α-amilaza se uporablja pri predelavi škroba za proizvodnjo glukoznih sirupov in alkoholnih pijač (destilaciji). Subkronična toksičnost je bila ocenjena s pomočjo študije 90-dnevne peroralne toksičnosti pri glodavcih. Znanstveni panel je podal mnenje, da obstaja tveganje za alergijsko preobčutljivost s prehransko izpostavljenostjo, vendar z zelo majhno verjetnostjo.

EFSA je podala varnostno oceno za substanco poli(R)-3-hidroksibutirat-co-(R)-3-hidroksiheksanat, kot material, ki je namenjen za stik s suhimi in trdnimi živili. Ta biološko razgradljiv kopolimer nastaja s fermentacijo palminega olja ob uporabi genetsko spremenjenega mikroorganizma (Cupriavidus necator). Migracij v živila ni bilo ugotovljenih, ravno tako niso potrebni podatki o genotoksičnosti zaradi visoke molekulske mase obravnavane substance. Panel zaključuje, da poli(R)-3-hidroksibutirat-co-(R)-3-hidroksiheksanat ne predstavlja tveganja za zdravje, če se uporablja kot homogen material za stik s suhimi in trdnimi živili ali v mešanici z drugimi polimeri.

Znanstveno mnenje panela EFSA za materiale, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva, se nanaša na varnostno oceno genotoksičnega potenciala arom iz podskupine 1.1.4 FGE.19 v skupini arom 203, revizija 2 (FGE.203Rev2). V FGE. 203 Reviziji 1 je panel ugotovil, da genotoksičnega potenciala ni mogoče izključiti iz arom v tej FGE. Proizvajalci arom so zahtevali dodatne študije genotoksičnosti za podskupino 1.1.4 FGE.19. Panel je sklenil, da arome ne predstavljajo tveganja za genotoksičnost. Teh 20 snovi je mogoče oceniti z uporabo postopka za ocenjevanje arom.

Podana je bila ponovna ocena glicerol estrov iz borovega lesa (GEWR, E 445), ki se lahko uporabljajo kot aditivi za živila. Ugotovljeno je, da koncentracije frakcij toksikološko pomembnih snovi (glicerol monoestri, proste smolne kisline in nevtralne snovi) niso znane. Zato tudi ocene glicerol estrov, ki izvirajo iz lesa (P. palustris in P. elliottii) niso bile mogoče. Ravno tako ni bilo na voljo podatkov o stabilnosti in toksičnosti teh estrov. Panel zaključuje, da za omenjene glicerol estre ocena tveganja ni bila mogoča.

Zakonodajalci in ocenjevalci tveganja morajo opredeliti in primerno obravnavati tista alergena živila ali sestavine živil, ki pomembno vplivajo na javno zdravje. Alergena živila in sestavine je potrebno razvrstiti po stopnji alergenosti glede na potencialno povzročena tveganja. Objektivni kriteriji tega razvrščanja alergenih živil in sestavin pa pomembno vplivajo na povečanje transparentnosti in zaupanja v podane zaključke. V vsebini članka je predlagan okvir, ki omogoča kategorizacijo in prednostno razvrščanje alergenih živil glede na njihov javno-zdravstveni pomen. Okvir je zasnovan v skladu s splošnimi načeli ocene tveganja, ki se uporablja pri sistemu zagotavljanja varnosti živil in ga zakonodajalci lahko uporabijo pri določevanju stopnje alergenosti in vpliva na javno zdravje ter urejajo preko obveznega označevanja, v kolikor so prisotni v proizvodnji živil.